Kako bi se našim bralcem in bralkam, ki bodo prvič brali o vaju, predstavila kot osebi in kot plesalca? Kdo si, Marko Orehek? Kdo si, Natja Orehek? In kam sta namenjena?
Marko: Prihajam iz Vira. Sem kemijski tehnik, zaposlen v farmacevtski multinacionalki, zdaj plesalec in perfekcionist. Cilj mi je, da čim bolje izpopolnim svoj ples, ker v tem uživam.
Natja: Jaz sem pa iz Mengša, farmacevtka, prav tako delam v multinacionalki par vrat naprej od Marka. Sem plesalka, ki uživa v plesu, mati trem otrokom in bodoča babica. Veseli trenutek bo konec januarja.
Marko & Natja: Začela sva pred dvajsetimi leti z družabnim plesom, otroci so bili majhni pa sva iskala nekaj, kar bo poleg otrok in zidanja hiše postal najin hobi. Potrebovala sva nekaj za sprostitev, kombinacijo športa in glasbe. Za ples je kriva Natja, ker je plesala balet, in ko se je preselila iz Ljubljane v Mengeš, je bilo z baletom konec. Zdaj se mi je želja uresničila, saj nas trenerka Daniela Škofic Novak pred treningi poučuje balet. Trenirava pa tudi standard, ampak še nisva pripravljena za javni nastop.
Marko & Natja: Spoznala sva se na delovnem mestu pred 26 leti. Na začetku je bil najin trener Matevž Ogorelec, ki danes ostaja najin kreator in izdelovalec plesnih oblek, nato Nina Medja, sva bila člana PK Miki. Bila sva zelo vesten par, in ker so se zadeve v družabnem plesu precej ponavljale, sva si želela trenirati kaj več. Tako Matevž kot Nina sta predlagala športni ples. To je bilo leta 2009 in po desetih mesecih sva šla na prvo tekmo v Festivalno dvoranio kot seniorja 1, to je bilo aprila 2010. Iz Mikija sva lani prestopila k Frediju, kjer naju trenirajo Fredi Novak, Daniela Škofic Novak in Valerija Rahle.
Marko & Natja: Letos sva imela malo več tujih tekem. Izbirava jih po sistemu – tam, kjer še nisva bila (smeh), ker zelo rada združujeva prijetno s koristnim. Izbereva kakšno večjo tekmo in nekaj manjših. Lani sva bila v Stuttgartu, letos sva bila na svetovnem prvenstvu v Košicah in bila šestdeseta med sedeminsedemdesetimi pari. Naj poudariva, da vsa potovanja in tekmovanja financirava sama, Plesna zveza Slovenije nima ničesar z nama. Seniorski ples je v tujini normalna kategorija, takšna kot vse druge. Smo enakovredni, pri nas pa ta ločnica med seniorji in člani ni ravno jasna.
Marko: Ples je izpopolnjevanje, vedno je nekaj novega. Rada imava različne učitelje in del njih lahko daš v svoj ples. Ples nikoli ni končan, je nedokončana zgodba. Midva pa si vedno želiva nekaj novega. To je ples dveh, najin ples. Ujeti se skupaj ni preprosto, ampak s starostjo znava prepoznati, kaj je dobro za naju in kaj ne. Ko vstopiva v plesno dvorano, ne pozabiva, da sva mož in žena, ampak znava uskladiti najine napake in želiva si izboljšati stvari do te mere, da nimava časa za kreganje. Včasih si želiva uspeti zelo hitro, pa veva, da ne gre.Trenirava vsak dan. Doma prevladujejo ženske, na parketu pa imam jaz komando. (smeh) Rad se šalim, da moja druga puberteta ni harley, ampak ples. (smeh)
Marko & Natja: Pri nas ni metra in štoparice, sva prepuščena subjektivni presoji. Včasih misliš, da super plešeš, in ko vidiš ocene, te zadane kap in si misliš, le kaj sva narobe naredila. Če bi gledala samo na sojenje, bi nehala tekmovati.
Marko & Natja: Za naju je to pomenilo obremenitev. Prej sva bila prva, zdaj pa sva zadnja. Je pa razlika med aktualnim državnim prvakom in nama. Elena Karaseva je nekdanja profesionalna plesalka, Roman Maček je prej treniral ples. Do zdaj sva bila petkratna državna prvaka v latinu. Sicer pa državna prvenstva za naju niso izziv, ker pač ni parov. V tujini sva vedno v konkurenci vsaj dvajsetih parov, na večjih tekmah pa nas je od 60 do 80. Latin med seniorji ni popularen zaradi fizične kondicije in kategorije senior 3 sploh ni. Vsi gredo med ‘standardaše’. V tem bo treba najbrž nekaj narediti. Včasih je bil senior 1 močnejša kategorija od 2, danes je drugače.
Kaj si želita doseči v prihodnje in kako bosta to dosegla?
Marko & Natja: Med seniorji ni neke velikega mešanja, recimo Italijani hodijo na svoje tekme, Čehi delajo krog okoli držav, ki mejijo na njih, Rusi se držijo Rusije. Edino, ko se srečamo vsi, je svetovno prvenstvo, ki je odprto za vse. Najin cilj je izboljšati najin ples za en razred, za eno kategorijo. Pri sebi midva vedno zmagava, že če sva zadovoljna s svojim plesom.
Marko & Natja: Najbolj sva ponosna, da sva sploh šla na parket, ker nisva navajena javnega nastopanja. Priznam, da sem na prvi tekmi izgubil kar nekaj kilogramov. Žal nama je, da nisva že prej začela trenirati, recimo pred desetimi leti. Ker če si mlajši, lahko fizično več dosežeš. Potrebuješ kilometrino, ki je midva nimava. Res pa je, da si nisva nikoli mislila, da bova tako dolgo plesala.
Marko & Natja: Osrečuje naju, da s plesom lahko izraziva glasbo, sploh pri rumbi. Rumba je tako ali tako najin najljubši ples. Vedno pa mora biti prisotna zgodba, če ne, si jo pač zamisliva. Žalosti naju, če nama ne gre, če pride do nesoglasij. So vzponi in padci, za katere sva mislila, da ne obstajajo.
Marko: Imava tri otroke, 27-letnega Dejana, 25-letno Tanjo in 15-letnega Žana, ki je najin zvesti ‘prisilni spremljevalec’ na tekmah. Z nama hodi v tujino, in rad gre z nama. Izkoristimo prijetno s koristnim. V mlajših časih je vseh pet plesalo v plesni šoli, poleg tega vsi igrajo inštrumente. Smo nekakšna glasbeno-plesna družina. Sicer pa midva zelo rada jeva in ples naju rešuje, drugače bi imela vsak po 100 kilogramov. (smeh)
Natja: Sva vsejeda, sem pa specialistka za torte, čeprav kuham in pečem vse. Ob praznikih se dobivamo pri nas, imamo pa ritual – ob nedeljah se dobimo obvezno na kavici, še moja mami, in smo komplet. Imam pa še posebno strast do slikanja, portreti in akti. Ja, tako je to. Včasih sva tekla polmaratone, danes pa sta to ples in kavica.
Marko & Natja: Magnezij za regeneracijo mišic, ki ga jemljeva vsak dan, smuti, telefon z glasbo, dobra in pozitivna energija.
Po čem menita, da sta prepoznavna, da okolica, ki vaju pozna, reče: ja, to je pa naša Natja, to je pa naš Marko?
Marko & Natja: Po plesu, sva namreč zelo proti fotelj športnikom. (smeh)
Marko & Natja: Vse ti je namenjeno z enim razlogom. Vse vedno razmišljaj pozitivno.
Plesati pa je?
Marko & Natja: Užitek, ki bi ga moral vsak doživeti. Ni razlogov za izgovor. Staraš se zato, ker ne plešeš, sva nekje prebrala, in to kar drži.
