Kako bi se našim bralcem in bralkam predstavila kot oseba in kot plesalka ? Kdo si, Viktorija Manzinni?
Kot oseba sem energična, pozitivna, odločna in odgovorna. Kot plesalka sem čutna, samostojna, natančna, z veliko znanja in izkušenj.
Plesati sem zacela že v vrtcu, ko me je mama prvič vpisala v plesne urice za otroke v Kazini, nadaljevala z akrobatskim rokenrolom. Ugotovila, da mi ne leži najbolje in se preusmerila v latinskoameriške in standardne plese v plesni šoli Fredi, kjer sem začela redno trenirati, tekmovati, se oblikovati kot športna plesalka in kjer se je pravzaprav ljubezen do plesa rodila. V iskanju plesnega partnerja me je pot pripeljala v plesno šolo Urška, kjer sem svojo tekmovalno plesno pot tudi zaključila žal iz finančnih razlogov. Medtem sem že obiskovala in skoraj sočasno tudi zaključila Umetniško gimnazijo; smer sodobni ples. Ples je predstavljal temelje mojega življenja, zato sem po zaključeni tekmovalni karieri vztrajno iskala zamenjavo, ki bi me čustveno in duhovno zadovoljila. Začela sem z učenjem aerobike in obiskovanjem salsa večerov ter festivalov. Po skoraj sedmih letih pa sem naključno naletela na skupinsko vadbo zumba fitness, ki jo danes že vsi dobro poznamo. Popolnoma me je prevzela in navdušila, saj bazira na latino ritmih in plesih ter je bila enkraten nadomestek mojemu "izgubljenemu" plesu. Zumbo poučujem še danes in uživam neizmerno, prav tako se še zmeraj udeležujem salsa večerov in festivalov ter tako dopolnjujem in nadgrajujem svoje znanje, ki ga z največjim veseljem delim s svojimi vadečimi.
Latinskoameriške plese sem nehala plesati iz finančnih razlogov, saj so velik zalogaj (od bogatih plesnih oblek, čevljev, dodatkov do tekmovanj v tujini in treningov s tujimi in domačimi trenerji ). Od plesa je težko živeti, treba je najti alternativo in vesela sem, da sem jo našla.
Plesni svet te pozna kot Mašo Šalamun. Kaj je botrovalo spremembi imena in kaj je prinesla ta sprememba?
K spremembi imela so botrovali osebni vzgibi, ta sprememba pa mi je prinesla morda malo večjo pozornost in prepoznavnost.
Primerna se mi zdi prav za vse, saj ponuja raznolike programe za različne interesente, prav tako je izjemno prilagodljiva … odvisna pa seveda od pripravljenosti in znanja posameznega inštruktorja.
Potrebna pa je precejšnja kondicija, kajne? Jo lahko sproti pridobivamo?
Seveda kondicijo pridobivamo sproti tako kot pri preostalih vadbah in plesih. Skupaj z vadečimi izgubljam kondicijo poleti in jo pridobivam nazaj skozi sezono.
Zumba se je prvič pojavila v Sloveniji leta 2008, v svetu pa leta 2001. Res je, da lahko že praktično za vsakim vogalom najdemo zumba vadbo tako v plesnih šolah kot v fitnes centrih. Vendar pa se je potrebno prej pozanimati in preveriti kvaliteto izvedbe vadbe, preden se odločimo, kje jo bomo obiskovali. Vsaka vodena vadba; tako vzdušje kot kvaliteta, izhajata iz inštruktorja … njegove energije, predanosti, izkušenj in znanja, povezanega z znanjem anatomije človeškega telesa, poznavanjem principov učenja, znanja plesnih korakov ter različnih zvrsti glasbe. Kvaliteten inštruktor se neprestano izobražuje, se posveča svojim vadečim in predvsem obožuje delo, ki ga opravlja. Pridobitev same licence za vodenje zumbe ni dovolj, je pa zadovoljivo, kar me žalosti, saj zaradi tega upada popularnost vadbe, ki je sama po sebi izjemno kvalitetna, če se je loti korektno. Vsak delavec v športu nujno potrebuje tudi znanje, ne le licenco. Znanje pa niti ni poceni niti ga nikoli ni dovolj.
Imeti svoj center je poslovna zadeva in poslovni partnerski odnosi so redko lahki. Zato je tukaj enako kot v kakšnem drugem poslu. Določeni poslovni odnosi se zaključijo, zato da se novi začnejo … z novimi izkušnjami in dodatnim znanjem.
Kje lahko zdaj vadijo pod tvojim vodstvom?
Trenutno že drugo zaporedno sezono poučujem v fitnes centru Moj Fit na Bratislavski cesti v BTC-ju v Ljubljani.
Osrečuje me ples sam po sebi, osrečuje me glasba, ki je temelj zumbe, osrečuje me dejstvo, da stranke osrečujem vsak dan sproti, jim lepšam dneve, jih zabavam, jim nudim vadbo, ki ne le poskrbi za dobro počutje, temveč tudi za to, da so fit in zdrave. Osrečuje me vsak nasmeh in lesket v očeh ljudi, ki so veseli, da so prišli na mojo uro. Malo manj mi diši dejstvo, da ne glede na morda kakšen slab dan, slabo počutje ali pomanjkanje idej za sestavo novih koreografij se je potrebno včasih tudi malo prisiliti v to, da moraš biti dobre volje in moraš sestaviti nove koreografije, saj je to le moja služba. Na srečo takšnih dni ni veliko.
Verjetno kar svoji mami, saj je ona tista, ki je v meni videla potencial in moje veselje ob plesu in glasbi. In bila tista, ki me je vsa leta podpirala in stala ob strani v vseh uspehih in neuspehih.
Ali še vedno spremljaš slovensko športno plesno zvrst, kariere naših plesalcev? Če da, kaj meniš, da se je spremenilo od takrat, ko si ti trenirala, pa do danes?
Bom rekla, da delno spremljam slovensko športno zvrst in kariere naših plesalcev, precej stvari se je spremenilo, predvsem smer, v katero se ta zvrst plesa razvija, pa še to mi ni čisto jasno, saj obstajajo (po mojih opažanjih ) nasprotujoča si mnenja v svetu glede tega in je zato prisotno tudi veliko negativne energije, sporov ipd, ki se pa v majhni Sloveniji še toliko bolj odraža v odnosu med plesnimi šolami, trenerji in celo med plesalci. Ker že toliko let nisem več aktivna in del te plesne zvrsti, zdaj nikoli ne veš, s kom "lahko" komuniciraš in na kakšen način lahko vzdržuješ stike, saj te hitro opredelijo v čigav "camp" spadaš, tega označevanja si pa ne želim. Ostajam zunanji opazovalec in če kdo vzpostavi stik z mano, se odzovem in ne razmišljam o tem, kdo kam spada, temveč ostajam zvesta sebi in plesu.
Preteklih nekaj let sem razmišljala o drugih opcijah, a sem postajala nesrečna ob ideji, da bi morala početi karkoli drugega kot plesati in učiti ples, zato sem to idejo opustila. Trudim se delati in ustvarjati najbolje, kar lahko, uživati v tem, kar počnem in se ne obremenjevati preveč s tem, kaj šele pride in kaj bo …
Sem človek, ki rad načrtuje, a se zaveda, da se vsega v življenju niti ne da niti ne splača načrtovati. Smiselno se mi zdi imeti nek idejni okvir tega, kaj si želim doseči, kako do tega, je pa stvar opcij, domišljije, iznajdljivosti in improvizacije.
Ali je v tvojem urniku čas tudi za neplesne dejavnosti? Kaj počneš, kadar ne plešeš?
Hmmm …. kadar ne plešem s telesom, plešem z mislimi … moje neplesne dejavnosti vključujejo izlete s partnerjem.
Toaletna in make-up torbica, i-pad in telefon.
Po čem misliš, da si prepoznavna, da ljudje rečejo, ja, to pa je naša Viktorija?
Definitivno sem prepoznavna po zumbi … ne glede na to, kje sem ali kam grem, lahko trgovina, restavracija ali na ulici, je odziv popolnoma enak: "Ti si pa Viktorija Zumba, a ne? "
Kateri je tvoj življenjski moto?
"Dont wait for the perfect moment, create one oz. po slovensko" (Ne čakaj na pravi trenutek, ampak ga ustvari).
