Se nam lahko za uvod predstaviš kot oseba in kot baletni plesalec. Kdo si, Tim Dolinšek, in kam si namenjen?
Sem Tim, prihajam iz Ljubljane, kot oseba se trudim biti vedno nasmejan, sem zelo sproščen v družbi ter rad spoznavam nove ljudi.
Balet sta plesali moja teta in moja sestrična. Ko sem bil mlajši, me je oče odpeljal na predstavo in prvič sem videl balet, povedal sem mu, da mi je všeč in da bi pa mogoče poizkusil. Pozneje sem šel z mamo gledat Hrestača in po koncu predstave sem vedel, da bom plesal balet. Imel sem okoli osem, devet let.
Devet let sem se šolal na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter zaključil 3. letnik, star sem 18 let, po horoskopu sem rak. (smeh)
Klasično zoprno vprašanje za vas plesalce. Si imel težave v šoli, ker si namesto na košarko ali kakšen bolj ‘moški’ šport raje hodil na baletne vaje?
Morda na začetku ali pa kdaj, ko spoznaš nove ljudi, vendar sem sam zelo odprt za vse športe, še posebej pa košarko, ki bi jo prav gotovo treniral, če ne bi bil plesalec. Imam rad balet, vendar včasih je treba biti v športu tudi malo grob.
Definitivno in z veliko začetnico Ne. Svoboda …
Je baletna akademija upravičila tvoja pričakovanja?
Da. Je zelo naporno in klasi so zelo intenzivni, to sem pričakoval, vendar je včasih kar težko, ko te res boli, pa vendar moraš delati naprej, ampak to je balet.
Vstanem ob sedmih, si naredim zajtrk, v baletni dvorani sem ob 7.45, se ogrejem ter pripravim na klas, ki traja povprečno 120 minut, potem odvisno od dneva, ali imam pas de deux ali modern. Ponavadi končam z baletom ob 12.00, grem na kosilo, grem v dijaški dom, se stuširam. Popoldne imam klase, kot so madžarščina, zgodovina plesa, zgodovina glasbe ,.. Končam ponavadi ob 17.00 ali 18.00, grem na večerjo v mesto ter pozneje v dijaški dom, kjer se pripravim za prihodnji dan. Ob sobotah imamo klas, ki traja uro in pol.
Je študirati v Budimpešti težak finančni zalogaj ali je malo lažje, ker je pač EU? So starši tvoji ‘sponzorji’ ali imaš štipendijo?
Šolnina za balet je 2500 evrov na semester, se mi dozdeva, nisem čisto prepričan. Imam delno šolnino, tako da plačujem 1500 evrov na leto. Moram si plačati tudi dormitorij ter prehrano, in pa seveda imeti nekaj žepnine. Financirata me starša, ki sem jima zelo hvaležen, da me podpirata tako mentalno kot finančno.
Sem zelo spontan človek, ki se ne obremenjuje z načrtovanjem, ampak se prepusti dogodkom.
Kaj pa si kljub temu želiš, kje bi bil najsrečnejši baletni plesalec – v kakšnem okolju, v katerem baletnem ansamblu, s kom bi najraje delal?
Najljubši mi je Royal Ballet. Rad bi bi bil v krogu čim bolj odprtih in prijaznih ljudi, s komerkoli, od katerega lahko veliko odnesem.
Moj vzornik prihaja iz košarkaškega sveta, in to je James Lebron, sanjska vloga Solor iz Bajadere, Roland Petit kot koreograf, sanjska soplesalka bi bila pa Natalia Osipova.
Udeležil pa si se tudi baletnega tekmovanja in bil z njim zadovoljen, kajne?
Ja, bil sem le na enem tekmovanju, in sicer na TEMSIG pred dvema letoma. Na njem sem bil dokaj uspešen (zlat in bronast). Najbolj mi je všeč to, da spoznaš ogromno število ljudi, povezanih z baletom. Pripravljal sem se dokaj normalno, seveda sem imel več treningov.
Kako se ti zdi, da klasični balet v današnjem času drži mesto v poplavi modernih plesnih zvrsti? Kako ti gledaš na njegovo vsebino, ki je skoraj vedno pravljična?
Balet je brezčasen in bo vedno obdržal svoje mesto, sam imam raje balet, vendar mi je tudi modern zelo všeč.
Rad imam skoke, zato bom rekel ‘cabriole’.
V katerih koreografijah najbolj uživaš?
Kjer se lahko res poistovetim z vlogo, ki jo plešem
Kaj te pri baletu najbolj osrečuje in kaj recimo najbolj žalosti?
Najbolj me osrečuje trenutek, ko si na odru, najbolj žalosti, ko se dolgo pripravljaš na nek nastop ali pa tekmovanje, pa ti potem na odru ne uspe, čeprav veš, da si zmožen odplesati odlično.
Kaj je opcija B v tvojem življenju, če sploh obstaja, ali je samo balet, balet in balet?
Opcija B je študij ekonomije, saj poleg baleta opravljam v Ljubljani tudi ekonomsko gimnazijo.
Ko ne plešem, sem zunaj na igrišču z žogo ali pa s prijatelji na pijači.
Je v Budimpešti trenutno kakšen kotiček, ki ti je posebej ljub? Če je, kaj počneš tam?
Obožujem malo restavracijo poleg opere, kamor večkrat odidem na večerjo po napornem dnevu ter se razvajam z madžarskimi okusi.
Naštej tri ali pa če jih imaš pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu, nastopu ali pa tudi kar tako? Brez česa ne greš nikamor?
Vedno imam pri sebi slušalke, pletene nogavice kot grelce ter toplo trenirko.
Kaj pa je tisto, po čemer si prepoznaven med svojimi prijatelji, ki rečejo: Ja, to je pa naš Tim? Je kaj takšnega?
Tim je vedno za šalo in pa kakšno pivo.
Tvoj moto v življenju je … Strive for Greatness (prizadevati si za veličino, op. p.).
Plesati pa pomeni …pozabiti na vse težave ter uživati.
