Martin Mestek. Športni ples je maraton in ne šprint!

Martin Mestek in Anna Stareckova (foto: Schon Art Hphotography)

Pogovor s plesalcem standardnih plesov, ki je leta 2016 zamenjal slovenske plesne čevlje za češke.

Martin, kličem ti en lep plesni pozdrav in me veseli, da sva na liniji. Leta 2016 si po plesanju za Slovenijo zapustil našo deželo in se preselil na Češko. Zaupaj nam, kaj je botrovalo tej odločitvi in koliko si bil takrat star (malo sem pozabila).
Lep plesni pozdrav tudi vam, leta 2016 sem aktivno iskal novo soplesalko. Po nekaj ‘probah’ sem srečal Anno in sem takoj vedel, da je ona prav tista, ki sem jo iskal. Tako sem se pri 17-ih letih lačen po uspehu in napredovanju odpravil na Češko. Prav vse se je izšlo kot po maslu, z Anno sva se takoj ‘ujela’, hkrati sem našel tudi izvrstno trenersko ekipo, ki ji lahko popolnoma zaupam.

Z Zalo Fuchs na enem od slovenskih državnih prvenstev

Po plesanju z Zalo Fuchs in Tadejo Pavlič od septembra 2016 plešeš z Anno Stareckovo, s katero sta priplesala kar nekaj lepih naslovov. Nam zaupaš vsaj tiste, na katere si res ponosen?
Poleg mnogo zmag in odličnih uvrstitev na mednarodnih WDSF tekmah sem predvsem ponosen na naslov državnih prvakov leta 2017 v kategoriji U21. Po skoraj letu skupnega plesanja sva v prvem letu v članski kategoriji za križ zgrešila Top 48 na GrandSlamu v Stuttgartu, kar je potrdilo najin bliskoviti napredek in veliki potencial. Trenutno že drugo leto zapored nosiva naslov državnih podprvakov Češke republike v članski kategoriji. Nestrpno čakam na ponovni začetek tekmovanj, saj mislim, da tisti ta pravi rezultati šele prihajajo.

Z Anno Sareckovo na svetovnem prvenstvu leta 2019

Plešeta pa samo standardne plese. Zakaj takšna odločitev?
Osebno mi je bil standard vedno bolj pri srcu. V standardih plesih sem vedno bolj užival kot pa v latinskoameriških. S soplesalko Anno sva se na začetku partnerstva odločila posvetiti zgolj standardu in usmeriti vse moči v pridobivanje znanja in napredovanje v standardnih plesih.

Trenerja Luboš Novotny (levo ) in Raimond Piševs (desno)

Kdo je vajina trenerska ekipa? Je tudi kdo iz slovenskega trenerskega štaba?
Najin glavni trener je gospod Raimonds Piševs iz Latvije. Je zelo uspešen trener standardnih plesov, ki opravlja svoje delo res s strastjo. Svoje prioritete vedno postavi na stran in je vedno pripravljen pomagati plesnemu paru. Odgovoren je za veliko število uspešnih mednarodnih plesnih parov. Na Češkem za najin napredek skrbi gospod Luboš Novotny, tehnično izjemno izurjen trener, ki naju s svojo strogostjo spodbuja, da sva vsak dan lahko boljša. Hvaležen sem tudi slovenski ekipi, Blažu Pocajtu in Nataši Ambrož, za vse, kar sta me skozi vsa ta leta naučila in se zame žrtvovala.

Predstavi nam tudi klub, za katerega plešeš. Si v Pragi ali kje drugje?
Ne, nisem v Pragi, ampak v mestu Kroměříž, ki je okoli 60 kilometrov oddaljeno od Brna. Pleševa pa za plesni klub Gradace, ki ga vodijo Annini starši. Velja za enega večjih plesnih klubov na Češkem. V našem klubu imamo glavni poudarek na mlajših kategorijah in njihovem plesnem razvoju, tako da imamo veliko podmladka.

Ali tudi poučuješ, saj si verjetno s tem tudi omogočaš normalno življenje?
Poučujem tudi plesne pare. Moji varovanci so večkratni državni prvaki Češke republike v kategoriji mlajših mladincev, ostali pa finalisti državnih prvenstev in WDSF open tekem. Vse znanje, ki ga pridobim od izkušenih trenerjev, želim prenesti na svoje varovance in jim tako omogočiti nadaljnji plesni razvoj.

Ne moreva seveda mimo koronskega časa, pa nam povej, kako si preživel minulo leto, ste imeli kljub temu kaj treningov ali vsaj kakšno tekmovanje?
Lani se je takoj po državnem prvenstvu, ki je potekalo konec februarja, začelo vse zapirati, tako da smo imeli veliko srečo, da smo državno prvenstvo v standardu na nek način izpeljali. Korona nam je onemogočila treninge in tekmovanja ter nam omogočala malo več počitka. Ni bilo več tekmovanj, na katera se ves čas pripravljamo, tako da sva morala najti motivacijo drugje. Treningi so bili osredotočeni bolj na podrobnosti in manj na performans. K sreči sva treninge s tujimi trenerji lahko nadomestila poleti, ko se je vse odprlo. V septembru je sledilo nekaj tekem, vendar se je takoj po tem spet vse zaprlo. Zdaj pa nestrpno čakamo, da se na Češkem stanje malo izboljša in se spet lahko odprejo plesne dvorane.

(foto: Schon Art photography)

Kako se češka plesna zveza bori s korona ukrepi?
Trenutno je stanje glede korone na Češkem najslabše v Evropi, zato je češka plesna zveza v zelo težkih časih, sploh zato ker so plesni klubi še vedno zaprti in pari ne morejo trenirati. Organizacija tekmovanj je možna le brez gledalcev in z omejeno udeležbo tekmovalcev, ki morajo imeti negativni PCR-test. Zanimanje za udeležbo s strani parov ni veliko, ker plesni pari še vedno ne moremo normalno trenirati in smo nepripravljeni. Zdaj češka plesna zveza pripravlja pogodbo, ki bo plesne pare začela upoštevati kot profesionalne športnike (po zakonu profesionalni športniki lahko trenirajo in tekmujejo). Upamo, da se bodo s temi koraki razmere izboljšale in da bomo kmalu spet skupaj začeli trenirati in tekmovati.

Z mlajšo plesno generacijo, ki jo učita Martin in Anna


Razsvetli nam podobo češkega športnega plesa, koliko se razlikuje od našega in v čem, koliko je parov, kakšen je sistem …?
Športni ples je na Češkem veliko bolj razvit kot pa v Sloveniji. Športni ples je na Češkem zelo popularen in po raziskavah nacionalne agencije za šport velja za celo 11-ti najbolj popularen šport. Na ČSTS (češka plesna zveza) je registriranih več kot 1400 aktivnih tekmovalnih parov in 110 plesnih klubov. V nasprotju z našimi tekmovanji je tukaj udeležba na tekmah zelo visoka, večina rating tekem je dvodnevnih, začne se plesati ob osmih zjutraj, konča pa ob desetih zvečer. Organizacija rating tekem in državnih prvenstev je vrhunska, pleše se pod reflektorji, okoli plesišča so led paneli, poskrbljeno je za catering itd. Vsak teden je na sporedu vsaj ena tekma, nekatere vikende je pa celo več kot pet različnih tekem naenkrat. Začetniki v mlajših kategorijah v latinu tekmujejo tudi v polki. V Sloveniji se na državno prvenstvo lahko prijavi, kdor želi, na Češkem se na državno prvenstvo lahko uvrstijo samo najboljši pari po rang lestvici (TOP 48 za člane in TOP 24 za mlajše kategorije). Seveda ne moremo izpustiti niti denarne nagrade, vse rating tekme imajo ‘prize money’ za vse finaliste od mlajših mladincev naprej. Na koncu leta dobijo finančno podporo tudi najboljši pari na rang lestvici vseh kategorij. Vsa državna prvenstva in večje rating tekme so predvajani na nacionalni televiziji ČT Sport (Češka športna televizija), kar precej pomaga pri promociji športnega plesa.

S Tadejo Pavlič leta 2015 (foto: Marko Mesec)


Predvidevam, da spremljaš našo plesno sceno. Kako bi jo komentiral?
Ker nimamo veliko plesnih parov, moramo dati poudarek na podmladek. Mlajše kategorije morajo v prihodnosti postati najštevilčnejše. Opažam tudi, da je glavna motivacija nekaterih parov rezultat in kako hitro bodo postali državni prvaki. Nekateri trenerji pa enako v ospredje dajejo rezultat svojih parov in povsem pozabijo na kakovosten razvoj plesnega para. Športni ples je maraton in ne šprint, in mislim, da se na to pozablja. Drugače pa Slovenci radi garamo in treniramo veliko več kot Čehi.

(foto: Schon Art photography)

Mi imamo res skromno število parov in na vidiku tudi ni nekega sistematičnega načrta, ki bi predvidel razvoj te plesna umetnosti oz. športa v prihodnje. Ali mogoče vidiš sebe kot del pomoči, da se slovenskih ples postavi na noge?
Trenutno sem bolj osredotočen na svojo plesno kariero in na kariero svojih varovancev. Vedno pa mora ostati v mislih razvoj športnega plesa in razvoj podmladka, ker če ga bomo zanemarili, parov sploh ne bomo imeli. Mislim, da ima vlogo, da se slovenski ples postavi na noge, prav vsak plesalec na slovenskih tleh.
V kakšni fazi sploh je športni ples, kaj meniš ti, ki si v njem globoko zasidran?
Mislim, da se nahajamo nekje med odločitvijo, kaj je boljše staro ali novo. Na mednarodnih tekmah je konkurenca vse večja, nekateri pari so bolj nagnjeni proti novemu stilu, nekateri pa bolj proti staremu, bomo pa videli, kateri prevlada. WDSF se trudi pripeljati ples na olimpijske igre, kamor pa, vsaj osebno menim tako, nikoli ne bomo prišli.

Na trgu v Kroměřížu

Ali na Češkem tudi kaj študiraš ali je ples edino, s čimer se ukvarjaš poleg kakšne prostočasne dejavnosti, predvidevam?
Sem študent Fakultete za šport na Univerzi Palackeho v Olomoucu, kjer imam študijski program usmerjen v ples. Zaradi korone imamo študij na na daljavo, zato imam več časa za trening in prosti čas. V prostem času rad pogledam kakšen dober film in se družim s prijatelji ter seveda ne pozabim še malo zaplesati.
Kako drugačno je življenje tam od našega, če sploh?
Življenje je na Češkem zelo podobno življenju v Sloveniji. Na Češkem je vse precej ceneje kot pri nas, sicer pa res velikih razlik ni.
Koga najbolj pogrešaš če koga ali si našel svoj drugi dom?
Najbolj pogrešam svojo družino, ki me podpira pri vsakem koraku. Brez njih ne bi bil tukaj, kjer sem. Pogrešam tudi slovensko naravo in našo hrano. Na Češkem se počutim že zelo domače, ampak sem prepričan, da bo moj dom vedno ostal v Sloveniji.
Kaj ti je najbolj všečno na Češkem in kaj najmanj, in seveda če razmišljaš o stalni vrnitvi v Slovenijo?
Na Češkem mi je predvsem všeč bogata zgodovina mest, kot sta Praga in Brno, zelo lepo se je po kakšni tekmi malo sprehoditi po Pragi. Malo manj mi je všeč pokrajina Češke, npr. tam, kjer živim, je sama ravnina, doma v Ivančni Gorici sem navajen hribov in dolin. Seveda se nameravam vrniti, trenutno moram tukaj končati študij, potem bomo pa videli, kaj prinese prihodnost.

(foto: Libor Makrlik)

Martin, zakaj sploh plesati, zakaj se ukvarjati s plesom?
Plesati je najboljše. Ples osrečuje in nam ponuja možnost, da izrazimo svoja čustva na nešteto različnih načinov.
Od kdaj sploh plešeš, se spomniš, zakaj si začel plesati?
Začel sem plesati v plesni šoli Miki, kamor me je mami v mladih letih vpisala na plesne urice. Mislim, da sem bil star tam nekje med šest in sedem let. Sprva mi ni bilo zelo všeč, ampak sem se potem hitro začel vedno bolj zanimati za ples. Tako da ja, vsa zahvala gre moji mami, da me je prepričala kot ‘mulčka’ plesati.
Imaš kakšen življenjski moto, izrek, po katerem se ravnaš?
Moj plesni moto je: samo kakovost ima prihodnost. Pogosto se spomnim na ta stavek, ki me spomni, da brez trdega treninga ne moreš biti uspešen plesalec.
Kdaj je Martin najbolj srečen/zadovoljen in kdaj malo manj srečen/zadovoljen?
Najbolj sem srečen, ko lahko ves dan preživim v dvorani, na parketu. Sploh med korono opažam, da je zame dan brez plesa stran vržen dan. (Smeh.) Če nekaj dni ne plešem, začnem biti pa kar siten.
Po čem si prepoznaven, morda veš? Kaj je tista značilnost, za katero rečejo, ja, to je pa naš Martin?
Joj, tega pa res ne vem. Moja velika želja je, da bom nekdaj prepoznaven po dobrem plesu.
Hvala za tvoje misli in upam, da se vidimo v živo, ko prideš na obisk. Ostani zdrav in vesel!