Mednarodna plesna zveza WADF je Dušanu Vodlanu 10. maja 2026 na prvem plesnem festivalu v organizaciji PK Blok v Banja Luki, podelila priznanje častni član WADF za prizadevno štiri letno delo kot podpredsednik te zveze in predvsem za življenje s plesom. Je prvo in zaenkrat edino tovrstno priznanje te plesne zveze. Dušan komentira v najinem intervjuju še marsikaj poleg prejetega priznanja.
Dušan, čestitke in spomni nas koliko časa si že član WADF?
Član WADF sem od leta 2017. WADF je sorazmerno mlada zveza, ki je bila ustanovljena leta 2013 . Ustanovili so jo nekdanji člani WDSF in IDO, ki niso bili zadovoljni z obstoječima zvezama.
Zakaj meniš so ti podelili priznanje?
Priznanje sem dobil na predlog gospoda predsednika Nilsa Hakana Carlzona za štiri letno moje delovanje kot podpredsednik te zveze in predvsem za moj življenjski opus in prispevek k plesni dejavnosti. Moji plesni začetki segajo v osnovnošolsko obdobje, ko sem se pridružil folklorni skupini. Kasneje kot srednješolec sem se vpisal v celjsko folklorno skupino in vztrajal kar celih 15 let. Plesal sem in nastopal po bivši Jugi (Jugoslavija op.u.) in po vse takratnih republikah, kot tudi v tujini. Ko sem se preselil na Senovo in nato v Krško sem prenehal z vajami in nastopi v Celju. En čas sem se še vozil z avtom ali vlakom na vaje in takrat sem bil še vodja mlade skupine v Celju in v Laškem sem vodil na novo ustanovljeno folklorno skupino Marija Gradec.
Ali ga je še kdo dobil poleg tebe in če ga je ga bodo podeljevali redno?
Ne, jaz sem prvi in edini s tem visokim priznanjem in mislim, da še dolgo, dolgo ne bo nobenega več, če sploh kdaj kdo bo. Priznanje ni redno in je bilo predlagano posebej zame na predlog predsednika WADF gospoda Nilsa Hakana Carlzona, ki je prepoznal mojo dolgo letno prisotnost v plesu tako v slovenskem kot svetovnem merilu. Ocenil je, da sem si za svoje dolgoletno in prizadevno delo v tej dejavnosti zaslužil posebno pozornost in je predlagal to veliko priznanje kot nagrado za vsa ta leta v plesu in za moj način življenja s plesom.
Kaj ti pomeni to priznanje?
V svojem športnem in tudi plesnem življenju in delovanju sem dobil veliko priznanj tako na občinskem kot tudi državnem ter mednarodnem nivoju. Medalj in pokalov se je nabralo za cel vagon! Če bi jih hotel vse našteti bi porabil preveč prostora, pa še vedno bi lahko katerega izpustil. Mi je pa tokratno priznanje in častno članstvo v WADF posebno drago saj je največja nagrada za moje minulo delo na plesnem področju.
Čeprav nisi več predsednik UPZS, ki je član WADF, pa nam povej kako gledaš na minula leta UPZS in kaj želiš Združenju v naprej, ki deluje zdaj že eno leto pod novim vodstvom?
Vesel in ponosen sem na to, da sem tudi pri tem bil začetnik in v kratkem obdobju ustvaril lepe rezultate in pridobil veliko klubov. Kaj je zdaj z združenjem me ne zanima preveč predvsem zaradi načina na katerega so ga prevzeli, saj je bilo vse skupaj neustavno. No, v naši družbi je na žalost vse možno in vsak skupek ljudi lahko ustanovi karkoli hoče. Če je to po vseh pravilih nikogar ne zanima, glavno, da prineseš zapisnik na občino in že dobiš žig. Tudi ta ustanovitev ima tak pridih. Glede na vse dogodke in prigode ob tej ustanovitvi nimam nobenih posebnih želja za to združenje. Sicer pa živi bili in videli!
Vse več je plesnih zvez. Kakšno je tvoje mnenje o nastajanju le teh – kaj je dobro in kaj ni dobrega?
Mislim, da živimo v svobodni družbi in da lahko vsak, ki misli drugače in ni zadovoljen z obstoječim, gre svojo pot, čas pa vedno pokaže kaj je prav in kaj ne. Na žalost smo takšna družba, da enostavno ne maramo uspešnih ljudi, ki nekako odstopajo od povprečnosti. In tako se najdejo ljudje, ki iz nevoščljivosti in ljubosumja rušijo uspešno dolgoletno delo posameznika ali skupnosti. Sami pa nimajo poguma ne znanja, da bi ustvarili nekaj novega nekaj svojega. Najlažje je izmakniti nekaj, kar že nekaj časa daje rezultate in uspehe. To sicer po navadi ni dolgotrajno in se razvodeni ter se v nekem času v najboljšem primeru stagnira brez pravega napredka, lahko pa tudi kmalu usahne.
Veš draga Barbra, na svoji uspešni poti sem marsikdaj naletel na idiote, ki niso imeli poguma začeti nekaj na novo in so raje prevzemali že ustaljeno pot, klub ali uspešno skupino. No, jaz sem ta pogum in vizijo imel in sem marsikaj začel od začetka in postavil na nage ter uspešno nadaljeval. Da pa ne govorim o premogih polenih pod noge, ki sem jih imel in jih je bilo za celo ‘klaftro’ drv v mojem delovanju. Vse sem moral zdržati in premagati, da sem ostal na svoji poti, poti uspehov. Ampak še vedno se je našel nekdo brez poguma in mi prevzel že ustaljeno zgodbo in nadaljeval, kjer sem jaz moral zaradi njega končati.
Jaz se nisem nikoli predal in sem po vsaki taki zgodbi postal še bolj pogumen in močan. Že sem imel v mislih nov projekt novo zgodbo. Skozi vse sem šel in prišel do sem, ker sem bil in sem še neustrašen in neusmiljen bojevnik miru, kralj-avanturist, popolnoma zdrav, dinamičen in poln zadovoljstva. Sem vitalen in krepak, zelo strasten in močan, čistih misli in mirnega duha ter z vizijo, ki vidi v temi.
Hvala za tvoje misli in vse dobro.
Lep pozdrav in še kdaj o čem še boljšem še lepšem, če je sploh še kaj boljšega in lepšega (smeh).