Miha Poznič je koreograf, plesalec, pedagog, sodnik, šef skupine Force, ki bo tudi letos poskušala osvojiti najvišje uvrstitve na bližajočem se festivalu Rolly Dance Open prihajajoči vikend v Mariboru.
Dragi Miha, en lep pozdrav. Verjetno ste v nizkem štartu s tvojo/vašo skupina Force, da ponovno obranite zmago na bližajočem se festival Rolly Dance v Mariboru? Kako potekajo priprave in na kaj računate?
Pozdravljena, Barbra. Res je, formacija FORCE je že v nizkem štartu in trenutno zaključuje še zadnje popravke pred začetkom zadnjega dela sezone, ki bo zelo tekmovalno obarvan. Zaradi matur nas čaka tudi nekaj usklajevanja postavitev, saj nas poleg Rollyja čakajo še Dancestar v Poreču in Ultimate Dance Challenge v Zagrebu. V veliko čast nam je, da smo že trikrat zapisani na Rolly pokalu. Vedno se z veseljem vračamo, saj je festival poln kakovostnih plesnih skupin, ki nas navdihujejo in dodatno motivirajo. Naša pričakovanja niso usmerjena v rezultat. Najpomembneje nam je, da vsak član formacije svoj del odpleše po najboljših močeh in da naš nastop na koncu pritegne ter navduši tako gledalce kot sodnike.
Zakaj ste redni udeleženci festivalov (poleg državnih prvenstev seveda)? Kaj prinašajo in kaj odnašajo tovrstna tekmovanja?
Plesni festivali so nam vedno zelo zanimivi, saj menimo, da ponujajo več svobode pri izražanju in plesnem ustvarjanju. Originalnost sodniki in organizatorji tudi nagrajujejo, tako z ocenami kot tudi finančno. Plesalcem to veliko pomeni, saj si lahko z nagradami pokrijejo del stroškov tekmovanj, včasih pa jim celo ostane še za nadgradnjo kostumov ali nadaljnji razvoj. Večina plesnih festivalov skozi celotno tekmovanje izbere od 10 do 20 najboljših točk, ki se nato predstavijo še v velikih gala večerih. Tam se med seboj pomerijo za naziv najboljšega med najboljšimi (Best of the Best). Takšen sistem tekmovanja je vsekakor bolj konkurenčen in zahteven, vendar prav v takšnih izzivih najbolj uživamo.
Na podlagi česa pa se odločite na kateri festival boste odšli in katerega boste izpustili?
Festivalov se udeležujemo že več kot 13 let, zato dobro poznamo kakovost večine aktivnih plesnih festivalov. Vsako jesen pripravimo načrt, katerih tekmovanj se bomo udeležili v prihajajoči sezoni. Pri izbiri upoštevamo več dejavnikov: tradicijo in ugled festivala, koliko organizatorji vlagajo v njegov razvoj, kakšne nagrade ponuja, kakšen je sodniški sistem, oddaljenost, cena štartnine ter predvsem termine, saj se pogosto zgodi, da se posamezna tekmovanja prekrivajo.
Je na tem seznamu tudi Rolly nekaj posebnega?
Rolly je vsako leto boljši, opazen je stalen napredek festivala kot celote. Dvorana, v kateri poteka, je udobna, klimatizirana in lahko dostopna, poleg tega ima na voljo tudi veliko parkirišče. Termin v sredini maja ustreza večini plesnih šol, zato sem prihajajo njihovi najboljši tekmovalci, ki želijo preizkusiti svoje točke pred državnim prvenstvom. Tudi Maribor, kjer festival poteka, nam je blizu in domač, festival pa ponuja tudi privlačne nagrade.
Kadar pa si v vlogi sodnika pa nam zaupaj kaj je najtežje in najlažje pri sodenju na festival?
Sojenje je včasih res nehvaležno delo. Na tekmovanja prihajajo skrbno natrenirane točke, kjer plesalci dihajo in delujejo kot eno, zato zgolj sinhronost in odsotnost napak pogosto nista dovolj za celovito oceno. Sam posebej cenim ekipe, ki si upajo eksperimentirati in stopiti iz cone udobja, tiste, ki v točko vnesejo nekaj nepričakovanega, kar jo začini in preseneti. Veliko formacij namreč leto za letom ostaja na enakem principu, kjer se spreminja predvsem glasba, medtem ko jedro koreografije ostaja zelo podobno. Svojim plesalcem vedno pravim, da je dobra plesna točka tista, o kateri se govori še po koncu dolgega tekmovalnega dne, ko smo videli že več kot sto nastopov. To je tista, ki izstopa, ki je drugačna od ostalih in ki ostane v spominu še dolgo po tem, ko se dvorana že izprazni.
Še malo in bo konec sezone. No, čaka vas še državno konec junija. Lahko malo nostradomovsko napoveva kakšna bo sezona in kaj si želite doseči na državcu?
Naša tekmovalna sezona je skozi vse leto zelo naporna. Bolj ko se bliža poletje, več je tekem, ki nam zapolnijo proste vikende. Po zadnjem festivalu sledi še plesna produkcija za starše, nato pa sezono zaključimo z državnim prvenstvom. Tja pošiljamo predvsem mlajše plesalce, da si pridobivajo dodatne izkušnje, pa tudi zaradi statusov, saj je to še vedno edino tekmovanje, ki se upošteva za šolske statuse, zato je udeležba pogosto bolj iz nujnosti kot pa motivacijsko naravnana. Samo prvenstvo poteka precej ustaljeno, brez večjih presenečenj ali sprememb, zato se z njim ne obremenjujemo preveč. Vzamemo ga kot zaključek sezone, rezultat pa prepustimo dnevu.
Si eden redkih koreografov, ki je ustvaril tudi dokumentarni film svoje skupine. Boš s tem tudi nadaljeval ali je bil to enkraten podvig?
Dokumentarni film je nastal predvsem kot posvetilo skupini FORCE. V času nastanka je formacija uspešno delovala in tekmovala že deseto leto, zato sem želel na ta način izraziti hvaležnost vsem, ki so bili kadarkoli del te poti. Film je v prvi vrsti namenjen prav njim, kot spomin in nekakšen pregled vseh teh let, strnjenih v 40 minut. Verjamem, da si ga bomo še večkrat ogledali in da nam bo vedno znova pričaral nasmeh na obrazu. Naš cilj je, da FORCE kot ekipa živi naprej. Kaj pa prinese naslednja okrogla obletnica, bomo pa z veseljem prepustili času in se pustili presenetiti.
Predvidevam, da je vaš moto še vedno skromnost, spoštovanje in pripadnost. V tem času še toliko bolj nujno, da jih upoštevamo vsi, ne samo plesalci, kajne?
Naš moto ostaja enak kot vedno. Temelji na vrednotah, ki so ključne za dolgoročno delovanje skupine. Nikoli ne glej na druge zviška, saj tako ne vidiš ‘neurja’ nad sabo. Verjamemo, da človek raste takrat, ko zna stopiti korak nižje in ostati trdno na tleh. To ni le načelo za plesno dvorano, ampak tudi vodilo za življenje nasploh.
Hvala in se vidmo na Rolly Dance festivalu.