Spoznajte osemnajstletno bodočo balerino Elo Noro Belina, prejemnico priznanja za izvedbo sodobne koreografije na letošnjem tekmovanju BALTEK v Lendavi.
Draga Ela Nora, pozdrav na našem portalu. Dajmo te za začetek predstaviti našim bralcem in bralkam. Kdo si Ela Nora Belina in kam si namenjena, če že veš?
Pozdravljeni, hvala za povabilo. Sem dijakinja 3. letnika Gimnazije Bežigrad, poleg tega pa se vzporedno izobražujem tudi na področju baleta na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Sem zelo radovedna, odprta in spontana oseba, zato trenutno še nimam točno začrtanega načrta za prihodnost. Vem pa, da si želim plesati čim dlje, se v plesu izpopolnjevati in potem videti, kam me ta pot pripelje.
Je botroval odločitvi za balet kakšen ogled plesne ali baletne predstave? Kdo te je navdušil za balet in zakaj?
V bistvu plešem že odkar pomnim in zato težko rečem, da me je navdušila ena sama oseba ali baletna predstava. Že kot zelo majhna sem neizmerno uživala, ko sem se gibala ob glasbi in potem je ta ljubezen s časom le rasla.
Povej nam nekaj o tvojih baletnih začetkih. Saj se vse začne na začetku
kajne? Kako je potekala tvoja baletna pot?
S plesom sem začela že zelo zgodaj in sicer v plesni šoli Plesna Zvezda, ko sem šele komaj shodila. Potem sem pri treh letih začela obiskovati plesno šolo Wolfi, kjer sem ostala vse do sedmega leta. Takrat mi je učiteljica predlagala, da se vpišem na konservatorij. Tako sem pri sedmih letih svojo pot nadaljevala na KGBL-ju, kjer sem se začela resneje posvečati baletu. Skozi leta sem postopoma ob plesu odraščala, pridobivala nova znanja in izkušnje. Kasneje sem uspešno opravila sprejemne izpite za srednjo baletno šolo in nadaljevala z izobraževanjem na področju baleta. Poleg šolanja sem imela priložnost tudi nastopati kot del ansambla v SNG Opera in balet Ljubljana, kar mi veliko pomeni in je zelo dobra izkušnja za nadaljni razvoj moje plesne poti.
Stara si 18 let in obiskuješ 3. letnik na ljubljanskem baletnem konservatoriju. Kdo pa so bili in so tvoji mentorji/pedagogi in kako sodeluješ z njimi, kakšen odnos imate?
Moji mentorji so bili in še vedno so Mihael Žveglič, Tanja Pavlič in Marinka Ribič. Vsak od njih me je opazil in mi predal nekaj svojega, za kar sem jim neskončno hvaležna. Menim, da sta za uspeh zelo pomembna dober odnos ter spoštljiva in iskrena komunikacija z mentorjem. Le tako se namreč ustvari spodbudno in varno okolje, v katerem lahko daš od sebe največ, napreduješ in gradiš samozavest. S svojimi pedagogi imam lep odnos in čutim, da me razumejo, me spodbujajo in mi omogočajo da rastem, ne le kot plesalka, temveč tudi kot oseba.
Redno te videvamo tudi na baletnih in plesnih tekmovanjih. Na letošnjem Balteku si dosegla posebno priznanje za izvedbo sodobne koreografije. Je to uspeh na katerega si posebej ponosna in katere so uvrstitve, ki se jih tudi rada spominjaš in zakaj?
Ja, posebno priznanje za najboljšo izvedbo sodobne koreografije in zlata plaketa, iz letošnjega Balteka, mi res veliko pomenita, saj sem v priprave na tekmovanje vložila res veliko časa, truda in odrekanja. Ta dosežek doživljam kot potrditev, da sem na pravi poti in sem zelo ponosna nase. Poleg tega sem ponosna tudi na uspeh na International Bologna Ballet Competition 2025, kjer sem dosegla 9. mesto in dobila nekaj štipendij in povabil za mednarodno udejstvovanje. Ta izkušnja mi je še posebej dragocena, saj je bilo to moje prvo tekmovanje izven Slovenije, poleg tega pa sem se nanj prijavila sama, zato mi ta rezultat pomeni še toliko več. Pravkar se vesela vračam iz Belgije iz International Ballet Competition Belgium, kjer sem prišla v finale v klasični kategoriji, poleg tega pa tudi osvojila 3. nagrado in 3. mesto v sodobni kategoriji!
Rada se spominjam tudi dosežka z mednarodnega baletnega tekmovanja TUTU 2021, kjer smo jaz, Tara Pečnik in Izabela Hace dosegle 3. mesto in bronasto medaljo s koreografijo, ki smo jo ustvarile same.
Kaj ti pomenijo tekmovanja in zakaj so dobra, česa pa recimo ne maraš?
Menim, da so baletna tekmovanja zelo pomembna izkušnja za baletne plesalce. Kljub temu da je velikokrat težko oceniti izvedbo, saj gre za umetnost, mislim, da je pomembno, da izkoristiš dano priložnost in se tekmovanj vseeno udeležiš. Ne toliko zaradi končnega rezultata, ampak bolj zaradi izkušnje plesanja na neznanem odru in pod pritiskom. Poleg tega tekmovanje zahteva tudi mesece priprav in mislim, da je ravno to tisto, kar največ šteje. Te ure in ure vaj, ki jih namenjaš določenemu cilju, se na koncu najbolj obrestujejo, saj imaš poleg vsakodnevih treningov tudi dodatne vaje, s katerimi zelo napreduješ in močno nadgradiš svojo tehniko. Tekmovanja so koristna tudi za krepitev soočanja s stresom, strahom in pričakovanji, poleg tega pa so dobrodošle tako vse pozitivne kot vse negativne kritike, ki jih tekmovalci prejmemo od žirantov. Na tekmovanjih se sošolke in mentorji še bolj povežemo in tako se ustvarijo nepozabni spomini.
V katerih koreografijah pa najbolj uživaš? V modernih ali klasičnih na špicah?
Že od nekdaj je moja prva ljubezen klasični balet. Kljub bolečinam, ki jih občasno prinaša, v baletu res uživam, saj mi daje občutek izpopolnjenosti. Všeč mi je, da zahteva veliko natančnosti, kontrole in premišljenosti. Ves čas moraš biti popolnoma zbran in povezan s telesom ter mislimi, to pa me prisili, da sem vedno znova prisotna v trenutku. Pritegne pa me tudi sodobni ples, v katerem sem sicer še dokaj nova, saj ponuja več svobode in drugačen način izražanja. Omogoča mi da raziskujem gib po svoje, se še bolj povežem s tlemi in se prepustim gravitaciji. Rada pa tudi raziskujem kombinacijo tega dvojega, torej ples na špicah, ampak s sodobnim pridihom – neoklasika. V tej zvrsti sem se že nekajkrat preizkusila v sklopu letnih produkcij in mi je v bistvu zelo všeč. Menim pa, da je ta zvrst še najtežja, saj moraš, poleg zelo dosledne baletne tehnike, hkrati tudi nek del telesa popolnoma sprostiti, kar oteži stabilnost na špicah. Vseeno pa mi je ta kombinacija zelo všeč in upam, da se bom nadgrajevala tudi na tem področju. Na koncu koncev mi v bistvu klasični balet predstavlja največjo osnovo, na kateri lahko potem gradim vse ostalo.
Imaš vzornike v baletnem svetu, koga občuduješ?
Trenutno nimam enega določenega vzornika, saj se mi zdi, da lahko pri različnih plesalcih najdem različne stvari, ki me navdihujejo. Če pa bi morala nekoga izpostaviti, bi mogoče omenila Natalio Osipovo. Pri njej me najbolj pritegnejo njeni skoki, saj so zelo eksplozivni, lahkotni in visoki, zaradi česar deluje, kot da za trenutek lebdi v zraku.
Si želiš poklicno ukvarjati z baletom, kakšne so ambicije in kaj vse si za to
pripravljena narest, da jih izpolniš?
Trenutno še ne vem točno kaj si želim in si puščam čim več odprtih možnosti. Prav zato se vzporedno izobražujem, da si zagotovim širšo izbiro za prihodnost. Seveda pa me balet zelo veseli in vanj vlagam res veliko časa in truda, zato bi si želela v prihodnosti na tem področju napredovati in se izpopolnjevati in videti, kam me lahko pripelje. Če se mi ponudi prava priložnost, bi se seveda preizkusila tudi na profesionalni poti. Hkrati pa se mi zdi pomembno, da si vzamem čas in premislim, kaj si res želim. Vsekakor pa sem oseba, ki je za svoje želje in cilje pripravljena trdo delati, vztrajati in vlagato veliko truda ter energije.
Kaj vse te še zanima v življenju?
Poleg plesa me zanima še veliko drugih stvari, kot na primer glasba, saj zelo rada pojem. Poleg tega tudi rada berem, ustvarjam, pečem sladice, hodim v naravo, plavam… Obožujem tudi razna potovanja, saj rada spoznavam tuje kulture in raziskujem mesta ter naravo, kar me obogati in mi da nov pogled na svet.
Kaj počneš kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke….
Kadar ne plešem, je moje življenje osredotočeno predvsem na šolske obveznosti in učenje, tako da je prostega časa čez teden res malo, zato pa vse proste trenutke še toliko bolj cenim. Namenjam jih predvsem družini in psički malamutki, s katerimi grem na kakšen hrib ali pa z njimi samo preživim čim več kvalitetnega časa, ki je poln zabave. Rada se tudi podružim s prijateljicami in sestričnami, si pogledam kakšen film ali pa spečem kaj sladkega, kar me vedno zelo sprosti.
Kako tvoji vrstniki, sošolci gledajo na baletno udejstvovanje? Navijajo zate, te podporajo ali včasih tudi zavijajo z očmi?
Lahko rečem, da me moji sošolci in sošolke večinoma zelo podpirajo. Pogosto pa se tudi čudijo in občudujejo, kako mi uspeva usklajevati hkrati dve šoli in v obeh ohranjati odličen uspeh. Vseeno pa so za to delno odgovorni tudi oni, saj mi morajo velikokrat poslati zapiske, ker zaradi treningov toliko manjkam.
Starši pa so tvoji veliki podporniki, kajne? Kako se to izkazuje?
Od staršev res čutim veliko podporo in le-ta se kaže na različne načine. Še danes, pri 18. letih, me vozijo sem in tja, če imam stisko s časom. Kadar smo na potovanjih obvezno obiščemo znane baletne hiše in tudi družinske počitnice se prilagajajo raznim baletnim seminarjem. Veliko mi pomeni, da so ravno moji starši tisti, ki so vedno prisotni na čisto vseh predstavah, nastopih in tekmovanjih, me podpirajo in navijajo zame. Zavedam se, da je njuna podpora neskončna in neizmerno hvaležna sem za to!
Starši (predvidevam) so ti nadeli tudi posebno ime oz. kar dve. Je mama
rekla, da boš Ela, oče pa Nora ali je bilo čisto drugače?
V bistvu je bilo nekako ravno obratno. Mami je želela Nora, očetu pa je bila všeč Ela. Ker pa je mami ravno v času nosečnosti brala knjigo, v kateri je bila naslovna junakinja Eleonora, je predlagala, da dobim dve imeni, ki nekako res sodita skupaj (smeh).
Te bodo podprli tudi, če bi se recimo zavoljo baleta morala preseliti iz
Slovenije?
Čutim, da me starša pri vseh odločitvah podpirata, tako da verjamem, da bi mi stala ob strani tudi če bi naneslo, da bi zavoljo baleta morala v tujino. Si pa predstavljam, da bi v tem primeru vsi iskali možnosti, da se čim večkrat slišimo, vidimo in preživimo kvaliteten čas skupaj.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Pleši na polno in ne nujno popolno!
Kaj prinaša balet v tvoje življenje?
Celo paleto – od odrekanja, do neizmerne sreče.
Plesati balet pa je?
Nekaj neopisljivega – je moj pobeg v svet, kjer se popolnoma predam in uživam v
trenutku.