Ko plešem, se počutim domače in svobodno hkrati

Kako bi se našim bralcem in bralkam predstavila kot oseba in kot plesalka ?
Sem sedemnajstletno dekle, odprtega duha, z veliko željo po raziskovanju umetnosti v svetu, ki nas obdaja. Ko plešem, se počutim domače in svobodno hkrati, s plesom se najraje izražam. Trenutno se intenzivno ukvarjam z baletom in pa modernom. Želim pa se poglobiti v čim več plesnih zvrsti.

Za vse tiste, ki bodo danes prvič brali o tebi, prosim, razloži, kako te je življenje pripeljalo do plesa in potem do baleta ter zakaj ravno to gibanje in ne kakšen šport?
Želja po plesu je bila prisotna že od malih nog, še sama niti ne vem, zakaj. Začutila sem potrebo po tem in starši so mi na srečo skozi otroštvo omogočali najprej obiskovanje treningov v Plesnem klubu Urška, nato pa še baleta na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (KGBL).
Razpeta si med konservatorijem za balet in Plesnim klubom Urška. Nam razložiš, katere plesne stile plešeš in v katerih najbolj uživaš?
Vsi stili, ki jih plešem, so mi ljubi na svojstvene načine, vsekakor se med sabo tudi dopolnjujejo. Trenutno se najbolj posvečam baletu in modernu (tekmujem solo show dance in solo modern).

To leto je bilo zate precej naporno oziroma pestro. Kako bi ga opisala?
Pestro leto je za plesalca nagrada!!! Sicer naporno, a čudovito leto pomeni napredek in pa razvoj, v tem vidim tudi smisel vsega truda. Izkušnje, ki sem jih preživela (lanskoletna poškodba, KGBL produkcija s koreografom iz tujine, Evrovizija mladih plesalcev, PZS tekmovanja …), so neprecenljive in nepozabne.

Minulo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih, še prej Evrovizijski mladi plesalci, lani dunajsko baletno tekmovanje … Na katere svoje naslove, ki si jih osvojila, si najbolj ponosna in zakaj?
Sami naslovi ne pustijo take teže srcu, kar me zaznamuje, so preživete izkušnje, so vsakodnevne vaje, je oder. Tekmovanja so sicer velik del naše plesne scene in ne razmišljam o popolnem umiku, vsekakor pa si želim zaiti tudi na druga, nekoliko bolj umetniška področja.

Kako je videti tvoj plesni dan?
Plesni dnevi se razlikujejo glede na situacijo, v katero je plesalec postavljen. Običajen dan pa je videti tako, da dopoldne preživim na Gimnaziji Bežigrad, popoldne pa v dvoranah KGBL-ja oziroma na treningih z Mimi Marčac Mirčeto.
Komu si najbolj hvaležna za svojo kariero?
Izjemno sem hvaležna vsaki osebi, ki prečka mojo plesno pot in v meni pusti del svojega znanja in razumevanja samega giba. Gre za trenerko in koreografinjo Mimi Marčac Mirčeto, profesorico Tanjo Pavlič in ostale profesorje na KGBL-ju (vse po vrsti), koreografa Blaža Godca, koreografinjo Kjaro Starič Wurst in vse tuje koreografe, s katerimi sem do zdaj uspela delati. Za tako psihično kot tudi materialno podporo sem nadvse hvaležna svoji družini in prijateljem, ki mi stojijo ob strani.

Kje vidiš svojo prihodnost? Si človek, ki načrtuje ali bolj puščaš življenju, da gre, kot je namenjeno?
Naj čas prinese svoje in naj srce začuti pravo pot, si rečem.

Naštej tri ali pa pet stvari, ki so vedno s tabo ali na treningu, ali na predstavi, ali kjerkoli. Brez česa ne greš nikamor?
Na trening ne pridem brez telefona, nogavic in plastenke vode.
Po čem meniš, da si prepoznavna, da ljudje rečejo, ja, to pa je naša Staša?
Sama ne vem, zanimivo bi bilo povprašati …

Kateri je tvoj življenjski moto?
Mota nimam, vodi me odprto srce.

View Gallery 8 Photos