Iris Zavelcina je plesalka in učiteljica orientalskega plesa, ki že vrsto let uspešno deluje kot umetniška vodja društva KUD Leyli iz Tržiča. Govorili sva o njenih osebnih začetkih, o začetkih in uspehih društva KUD Leyli in seveda o njihovi novi predstavi, ki bo zaživela na odru Kulturnega doma Tržič konec meseca novembra.
Iris je začela plesati takoj, ko je shodila. Kot otroka so jo starši vključili v tržiško folkloro, a tam ni vztrajala dolgo. V osnovni šoli se je na lastno željo vključila v tečaj standardnih, latinskoameriških plesov in rokenrola. To, pravi Iris, je bilo v tistem času v Tržiču zelo popularno. Z dekleti v šoli so imele celo plesno skupino.
Z orientalskim plesom se je spoznala pri 19-ih letih, ko je kot študentka komunikologije prišla živet v Ljubljano. “Z orientalskim plesom sem se spoznala prek prijateljice, ki je tedaj že plesala orientalski ples pri Evi Stramšek. Navdušilo me je predvsem to, ker sem videla, kako dobro vpliva ta ples nanjo. Postala je bolj samozavestna, bolj ženstvena.” Iris pravi, da jo je ta sprememba pri njeni prijateljici prepričala, da se je v tečaj orientalskega plesa vključila tudi sama. Tako je izbrala učiteljico, ki je poučevala najbliže njenemu študentskemu domu. Takrat je bila to Špela Stramšek. “Najprej sem plesala rekreativno, potem pa sem se postopoma zaljubila v ta ples, v gibe in v zmožnost izražanja, ki ga ponuja. Glede na to, da sem se s tem plesom začela ukvarjati razmeroma pozno, če primerjamo, da deklice z baletom začnejo že v zgodnjem otroštvu, se mi je zdelo, da ta ples ponuja možnost za razvoj in napredek tudi zrelim ženskam.”
Iris še pove, da je bila na njeni poti ključna tudi njena druga učiteljica Eva Lina Rotar, ki jo je zelo spodbujala in od katere se je veliko naučila. “Kmalu sem opazila, da sem tudi jaz postala bolj ženstvena, moji gibi so postali bolj elegantni, postala sem bolj samozavestna, lažje sem nastopala v javnosti.” Iris je pri Evi plesala tri leta, poleg tega pa se je na njeno pobudo udeleževala tudi delavnic drugih učiteljev po Sloveniji. Pri Evi je dobila tudi prvo priložnost, da se je preizkusila v poučevanju orientalskega plesa.
Ko se je Iris po štirih letih intenzivnega učenja orientalskega plesa prvič preizkusila na odru in se predstavila občinstvu, so bile njene prijateljice tako navdušene, da so jo prosile, da jih začne poučevati. “Leta 2006 sem prek lokalnega plesnega kluba v Tržiču začela poučevati svojih pet prijateljic, ki so se vsak teden vozile iz Škofje Loke v Tržič k meni na vaje. V roku dveh mesecev pa se nam je pridružilo še več deklet in tako sta nastali dve skupini. Takrat je bil orientalski ples zelo popularen.” Kmalu so začele z nastopi in po dveh letih se je med plesalkami razvila zamisel o ustanovitvi lastnega društva. In tako je leta 2008 nastal KUD Leyli. Dekleta so Iris prosile, če bi bila ona njihova umetniška vodja in predsednica društva, pa se je Iris s prvim strinjala, z drugim pa ne, saj ni želela prevzeti nobene birokratske vloge znotraj društva. Njihova predsednica je že vrsto let Stana Petković.
Društvo je na začetku hitro raslo in je v nekem trenutku doseglo število 100 članov, vendar ne samo v Tržiču, pač pa skupaj s podružnicami v Škofji Loki in Žireh, ki jih v tem trenutku žal ni več. Tako da število članic že nekaj časa ostaja okrog petdeset. Društvo Leyli je izjemno uspešno že vse od samega začetka. Kaj je tisto, kar botruje temu uspehu? “Meni se zdi ključno, da plesno poučevanje ni moj poklic in da društvo ne deluje kot plesna šola in ne zaračunava visokih članarin. Seveda ni samo to razlog. Tukaj je bila še moja popolna predanost delu v društvu in seveda velika podpora vseh plesalk, tudi pri vodenju društva in izvedbi projektov. Vedno smo si vse naloge enakopravno razdelile med sabo. Poleg tega želimo z nizkimi članarinami pritegniti tudi širši krog deklet, ki si tega morda sicer ne bi mogla privoščiti. Društvo dobiva podporo za delovanje tudi prek JSKD, Zveze kulturnih organizacij in Občine Tržič.” Iris dodaja, da so poleg dostopnih plesnih druženj zelo pomembna tudi druženja ob torticah, na izletih, skupnih obiskih festivalov, delavnicah in predstavah. “To je precej več kot samo druženje na treningih enkrat ali dvakrat na teden.“
V društvu se srečujejo dekleta različnih generacij. Iris omeni, da so na začetku njihove poti na tečaj prihajale mamice s hčerkami, a je kmalu ugotovila, da bo morala za deklice ustvariti posebno skupino. Iris je po poklicu namreč komunikologinja in pedagoginja, zato je že leta 2008 ustanovila skupino za deklice od 6 do 10 let, kjer ubira drugačne pristope poučevanja.
Študij pedagogike je pomagal pri njenem delu, pa tudi pri izobraževanju s področja plesa. “Zaradi študija pedagogike sem znala drugače izkoristiti delavnice, na katerih sem bila, vse sem gledala s pedagoškega vidika in sem nato vpeljala pristope v svoje delo. Vsak študij ti razširi obzorja, tako si lahko pri svojem delu bolj interdisciplinaren in je vse tako bolj zanimivo.” Na mladinskih treningih je vpeljala treninge socialnih veščin. “Naša plesna druženja so predvsem druženja in včasih manj namenjena plesni tehniki, ampak bolj spoznavanju sebe in drugih ter medosebnih odnosov. V našem društvu ni prostora za žalitve. V takem primeru bi bila punca izključena iz društva. Vedno jim rečem, da ni lepe orientalske plesalke brez lepega karakterja.”
Prvih pet let društva KUD Leyli je bila Iris edina učiteljica, leta 2013 pa se ji je kot pomočnica pri poučevanju deklic pridružila Tamara Borojevič (takrat stara 13 let). “Tamara je pozneje, ko je bila starejša, popolnoma prevzela vodenje skupin za deklice od 6 do 9 let, jaz pa sem potem učila dekleta od 10 do 15 in starejše skupine. Sicer pa se tudi dekleta iz tekmovalnih skupin sem ter tja preizkušajo v poučevanju in v okviru društva vodijo kakšno plesno delavnico, ki se je z veseljem udeležim tudi jaz.”
Od nastanka društva do danes so v KUD Leyli naredile 17 predstav, od tega so bile štiri predstave izključno mladinske. Vsako predstavo so odplesale dvakrat ali trikrat v dvorani Kulturnega centra Tržič, z eno mladinsko predstavo pa so gostovale tudi v Kranju. “Konec novembra letos pripravljamo novo predstavo, rdeča nit predstave pa je zgodba o Evridiki iz mita o Orfeju in Evridiki, s poudarkom na vlogi in o doživljanju Evridike. Plesni stil, ki smo ga izbrale, je bolj moderen, ‘showdance’ orient.” Ples bo prepleten s pripovedovanjem zgodbe, glavno vlogo pa bo imela Maša Trček. V tej predstavi bodo sodelovale vse njihove skupine in ob tej priložnosti vabimo vse bralce in bralke Parade plesa na premiero, ki bo v nedeljo, 27. 11., ob 19. uri v Kulturnem centru Tržič. Iris še pove, da so lani naredile plesno predstavo, ki je temeljila bolj na folklornem in klasičnem plesnem stilu, letos pa so se lotile bolj modernega. Na ta način se učijo različnih plesnih stilov in ustvarjajo dinamiko, da je vsakič malce drugače. V mesecu decembru pa bodo organizirale še Haflo (arabska beseda za zabavo , op. p.), kjer se bodo dekleta predstavile s točkami, ki niso bile prikazane v predstavi, torej posameznimi, ne nujno tematsko povezanimi plesi.
“Kmalu po ustanovitvi društva smo začele hoditi tudi na tekmovanja. Najprej je leta 2009 v Lignanu nastopila naša izjemno talentirana plesalka, Tamara Borojevič, ki je takrat štela devet let. Nato pa smo se tekmovanj v Lignanu in Sloveniji, državnih tekmovanj, udeleževale tudi ostale.” Iris doda, da se ji zdijo tekmovanja posebna motivacija za delo in svojevrstna spodbuda za napredek plesalk.
Najbolj ponosna je na njihovo zmago iz Lignana leta 2013, ko so zmagale v skupinski kategoriji z modernim orientalskim plesom v stilu takrat priljubljene skupine Bellydance Superstars, ki jo je za to tekmovanje pripravila Iris. Za ta nastop so se izjemno potrudile. “Najprej smo se dobivale na treningih vsako nedeljo vse od septembra 2012, pa potem marca 2013, ko je bila tekma, s tem da smo zadnje mesece pred tekmo povečale število vaj in imele intenzivne vaje za vikend. Dekleta so dobivala tudi domačo nalogo, se doma posnela, mi pokazala posnetek, jaz pa sem jim dala povratno informacijo. Res so bila predana.”
V društvu Leyli so imeli ves čas do korone redne treninge sodobnega plesa, ki jih je vodil Tamarin brat, Danijel Petkovič. Poleg tega so v svoje vrste redno vabile plesno pedagoginjo Irino Stanković, ki jih je učila osnove baleta in folklore sveta. Za učenje tribal fusion stila pa so v društvo večkrat povabile Italijanko Patrizio Pin. “Od slovenskih učiteljic sta name najbolj vplivali Manca Pavli in Irina Stanković. Pri Manci Pavli sem bila del njene skupine Amaya Dance Company in s tem njenih predstav, kar je bila čudovita izkušnja.” Irina Stankovič je bila za Iris velik navdih v smislu pedagoškega pristopa pri poučevanju plesa. Največji navdih od tujih učiteljic pa sta ji že od nekdaj in še vedno Jillina Carlano in Mercedes Nieto.
Njihovi načrti za prihodnost vključujejo nove predstave in širjenje znanja orientalskega plesa med dekleti vseh starosti, kamor sodi tudi širjenje društva in vključevanje novih mladih učiteljic, da maksimalno izkoristijo svoje potenciale. “Želimo si še naprej skupaj obiskovati kakšne mednarodne festivale s tekmovanji, kjer je zadostna konkurenca, da lahko tudi same napredujemo. Prihodnje leto se bomo udeležile mednarodnega plesnega festivala v Zagrebu in festivala Enta Omri v Beogradu.”
Iris sicer dela na ljudski univerzi v Kranju, in kadar ni v KUD Leyli, se rada ukvarja z mladino. Pomaga v zavodu Alteršola v Tržiču, kjer ob vikendih vodi preventivne delavnice za otroke in mladostnike. “Delo z mladimi me je že od nekdaj veselilo,” še doda. Iris in društvu KUD Leyli želimo še obilo uspehov na mednarodnih odrih ter še mnogo plodnih let. Iris je bila tudi gostja oddaje Parada plesa, ki si jo lahko ogledate tukaj https://www.paradaplesa.si/parada-tv/parada-plesa-lara-slibar-iris-zavelcina/
