Pogovor z Željkom Božićem plesalcem, pedagogom, koreografom in sodnikom na minulam plesnem festivalu DanceFest Novo mesto. O težavnosti sojenja, o kreativnosti in izvedbi.
Pozdrav, bil si član sodniške ekipe na minulem DanceFest Novo mesto, zaupaj nam zdajle s časovno distanco tedna dni, kakšna je bila kakovost predstavljenih plesnih točk v koreografskem smislu in seveda v izvedbenem?
Kakovost je bila zelo visoka, zato je bilo užitek soditi in opazovati odlične nastope iz prve vrste. Že dolgo nisem solistom v gali dodelil toliko najvišjih ocen kot tokrat.
Kaj meniš, na čem bi bilo dobro, da plesalci in koreografi še delajo, kaj jim manjka in česa jim niti malo ne manjka?
Veliko je bilo plesalcev z zelo visokim tehničnim znanjem, zato bi njih in koreografe (verjetno pa predvsem sebe) spodbudil, da za festivale ustvarjajo/-mo koreografije, ki jih na drugih bolj tekmovalnih platformah zaradi pravil ne bi mogli. Zavedam pa se, da je tekmovalna sezona naporna, prav tako tudi obveznosti v zasebnem življenju, in da za takšne stvaritve velikokrat žal zmanjka časa.
Je bila kakšna točka res zelo posebna, ven štrleča, da si bil osupel?
Izjemna natreniranost formacije Shabba, “out of the box” koreografija Breathe, humor in funk tria Motherfunkers, vsi solisti na gali (posebej bi omenil Iana Hotka, ki se je znova predstavil s ‘freestylom’, kar se mi zdi zelo pogumno in izjemno za tako mladega plesalca). Z velikim veseljem sem spremljal tudi velik napredek, ki so ga naredili plesalci formacije Peta simfonija, s katerimi mi je velik užitek delati.
Imaš precej sodniških izkušenj, pa nam zaupaj, ali je vsako tekmovanje/festival z vidika sodnika drugačno ali se v neki točki vsi ujamejo na isti valovni dolžini?
Na moj končni vtis po festivalu zelo vpliva raven ustvarjalnosti. Velikokrat pa imam občutek (ki temelji povsem na lastnih izkušnjah), da je z ustvarjalnostjo tako kot v vinarstvu, ko so letine včasih dobre, drugič pa ne tako dobre.
Se zavedaš, kako pomembno funkcijo opravljaš, saj nekateri zavoljo sodniških odločitev jokajo od sreče, drugi od žalosti? In kaj svetuješ enim in drugim? Kako se odzvati ob solzah sreče in žalosti?
Zavedam se odgovornosti. Menim, da je kakovost festivala odvisna tudi od kakovostnih sodnikov. Zavedam pa se tudi, da je moje mnenje eno od sedmih, in vsak plesalec ali koreograf si lahko izbere, ali ga bo upošteval ali ne. Če me kdo od udeležencev vpraša, zelo rad delim povratne informacije, ker se zavedam, da so številke na papirju nekaj, pogovor pa nekaj drugega.
In, ker se bliža konec leta te prosim za kratek pogled nazaj, po čem si boš zapomnil iztekajoče se leto in kaj želiš vsem plesnim ustvarjalcem?
Zelo zadovoljen in hvaležen. Zapomnil si ga bom po odlični predstavi v Lutkovnem gledališču Mala vrla viteza v režiji Ivane Djilas, ki sem jo imel priložnost koreografirati. Po super duetu, ki sva ga ustvarila in na video zapisala z Matevžem Česnom. Po ponovnem sodelovanju z Mašo Kagao Knez in ekipo predstave La Place (pridite nas gledat 27. 12. v Cankarjev dom).
Po odlični sezoni odprtih in drugih klasov v Kazini. Po izjemni izmenjavi plesalcev na Open style battlu, ki sem ga pod okriljem organizacije DanceStar pripravil na zaključnem Master turnirju v Poreču. Da sem napisal hip-hop muzikal za mladostnike (sponzorji, javite se, ne bom vam žal). V 2024 pa vsem želim odlično ustvarjalno letino!
