Smrt v Benetkah. Še ena velika vloga baletnega solista Antona Bogova!

Anton Bogov v Smrt v Benetkah (foto: Tiberiu Marta)

Vabljeni na predstavo, ki je bila uvrščena med pet najboljših predstav leta 2018 po mnenju Critic’s Choice revije Dance Europe.

Dogovor za nastajajoči članek je bil s koreografinjo predstave Smrt v Benetkah, da aktualizira razmišljanje od časa, ko je predstava doživela premiero 9. 11. 2028 pa do danes, a zavoljo poškodb in nekaj bolezni v ansamblu mora Valentina Turcu prilagoditi predstavo, da bo lahko izpeljana v soboto in ponedeljek.

Na vaji (foto: Marko Knehtl)

Žal ni imela časa odgovoriti na moja vprašanja, preberite njene misli, zapisane v programskem listu: Thomas Mann je večkrat dejal, kako umetniki ne moremo slediti poti Lepote brez Erosa, ki biva v naši družbi in se je poimenoval za našega vodiča. Treba je umreti v lastnem življenju, da bi lahko postal popoln Ustvarjalec. Prav te misli so globoko vplivale na mojo odločitev, da Mannovo novelo Smrt v Benetkah interpretiram z lastnim koreografskim rokopisom v kontekstu sodobnega gledališča. Ne glede na to, kar sem do zdaj ustvarjala v svojih baletih, sem začutila, da zavzema to delo prav posebno mesto v mojem umetniškem credu in srcu. Novela me je navdušila, potem ko sem jo nekajkrat prebrala, pa sem sledila lastni intuiciji. Premišljevanje o tem, kaj bi se moralo pravzaprav izreči v neki umetnini, ki je nastala v začetku 20. stoletja, me je spodbudilo k analitičnemu razvijanju teme in k ustvarjanju koreografskega dela v več fazah, od raziskovanja glasbenega in vizualnega koncepta, preko vznika prve ideje in nazadnje do sinteze vseh elementov v celovito baletno delo.


Pod globokim vtisom umetnikove psihe in človeških odnosov v sodobnem času sem se odločila, da baletno predstavo postavim v kontekst, ki bi reflektiral nas same v sedanjosti. Na podlagi lastnih raziskovanj umetniških doživetij dveh ustvarjalnih genijev, Thomasa Manna in Gustava Mahlerja, sem si zastavila izziv najti ključ, s katerim bi odprla nekatere neobičajne aspekte fizičnega in metafizičnega. V tako senzibilni, esencialni in vseobsegajoči obliki lahko to izrazi zgolj plesna umetnost. Misli, ki razvnemajo Aschenbachovo dušo, in njegova globoko hrepeneča, ranljiva in obenem močna notranja erotika tako izzovejo nepričakovana čustva, iz katerih izhajajo njegovi gibi in atmosfera predstave. Ljubezen je fenomen, ki telesu vdihuje življenje. V življenju – ne glede na to, koliko si to prizadevamo – zares ne moremo nadzorovati Strasti in Smrti – motus continuus animi (brezkončno gibanje duše) je, kot bi rekel Mann, navsezadnje stanje, v katerem je nemogoče ukrotiti ustvarjalno vznemirjenost. S strastjo in potrpežljivostjo sem lastno vizijo preoblikovala v gibanje čudovitih plesalcev, katerih duše utripajo z navdihujočim magnetizmom že od samega začetka ustvarjanja tega neobičajno filmskega baleta. Ob vsem tem občutim blagoslov, da lahko delim to edinstveno izkušnjo, ki jo uteleša generacija karizmatičnih plesalcev Baleta Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu in Baleta Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, prav tako pa imam posebni privilegij, da lahko z baletniki ustvarjam polnokrvno Lepoto, ki se zoperstavlja dehumanizirajoči realnosti sodobnega sveta. Umetniki smo tako ustvarjalci, ki s pomočjo lastnih talentov odkrivamo globoko povezanost z univerzumom umetnosti, lepote, inspiracije in humanosti, prav vsak od nas pa v trenutku Ustvarjanja pušča neizbrisljivo sled.

(foto: Tiberiu Marta)

Ekipa bo seveda nared, da vas navduši, še posebej baletni solist Anton Bogov, ki bo plesal grofa Aschenbacha in naj bi se nekako s to predstavo poslovil od intenzivne odrske kariere. Anton, ki je skoraj zaščitni znak mariborskega baleta, je preplesal vse velike vloge na repertoarju mariborskega baleta. Občinstvo ga obožuje tudi zaradi njegovih slovitih skokov. V Smrt v Benetkah pa pravi, da gre bolj za karakterno vlogo. Vabljeni torej v Aschenbachov svet, ki je danes še kako aktualen. Predstava v ponedeljek ob 18.30 se bo odvijala v okviru letošnjega kulturnega bazarja.