V obravnavi je predlog Strategije za sodobni ples, a brez sodelovanja Akademije za ples – AMEU!
Že nekaj časa je v javni obravnavi predlog Strategije za sodobni ples, ki ga je sestavila delovna skupina na pobudo ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko. Kim Komljanec, Mojca Jan Zoran in Tjaša Pureber (predstavnice Ministrstva za kulturo RS) in Tamara Bračič Vidmar, Nastja Bremec, Petra Hazabent, Andreja Kopač, Nina Meško, Maša Radi Buh, Teja Reba, Dejan Srhoj in Rok Vevar so leto dni pripravljali strategijo, ki je hkrati del sprememb v kulturnem modelu in nastaja vzporedno z novo resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 ter spremljevalnim akcijskim načrtom.
Glavni razvojni cilji so: sistemska podpora za sodobni ples, predvsem ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples (ta naj bi bil ustanovljen do konca leta), internacionalizacija s podpornimi mehanizmi, medresorsko povezovanje, tudi s področjem šolstva, zdravstva in sociale, ter decentralizacija, da bi se produkcijski pogoji vzpostavljali po več delih Slovenije, izboljšanje pogojev dela in pravic samozaposlenih v kultur. Natačno besedilo si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za kulturo https://www.gov.si/novice/2024-02-19-predlog-razvojne-strategije-za-sodobni-ples-v-javni-obravnavi/ Ministrstvo vabi vse zainteresirane, da predloge, pripombe in mnenja do vključno 21. marca 2024 pošljete na elektronski naslov gp.mk@gov.si oziroma po navadni pošti na naslov Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana.
Že takoj je reagiral dekan Akademije za ples – AMEU, izr. prof. dr. Svebor Sečak, saj je bila Akademija že v štartu priprav neprepoznana oz. celo ignorirana. Pismo objavljam v celoti: ‘Spoštovana ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko! Na Vas se obračam v imenu vodstva AMEU – Akademije za ples v Ljubljani, edine akreditirane visokošolske ustanove v Sloveniji za ples. Po pregledu Razvojne strategije za sodobni ples 2024– 2028 želimo opozoriti na naslednje točke, ki jih omenjate v strategiji, a se vam ne zdi smiselno oz. relevantno, da je prav visokošolska institucija tista vez, ki mlade ustvarjalce pripravi na soočenje z realnostjo samostojnega poklica umetnika.
Komentar na Razvojni cilj 1: Sistemska podpora za sodobni ples
Akademija za ples v svojem programu nudi izobraževalne, raziskovalne in znanstvene dejavnosti ne le s področja plesa, temveč širše, s področja preventivne medicine plesa, fizioterapije, psihologije in varne prakse pedagoškega usposabljanja. Prav tako ima svojo knjižnico, znanstvene konference s strokovnimi prispevki, ki pokrivajo vse segmente plesne umetnosti. Erasmus listina ji omogoča tesno sodelovanje s tujimi predavatelji in strokovnjaki, kar nas teoretično, strokovno in praktično povezuje s celotnim evropskim prostorom sodobnega plesa. Menimo, da bi bilo sodelovanje med Akademijo za ples in samostojnimi ustvarjalci na področju kulture ter osredno javno institucijo za sodobni ples ključno za vzpostavitev sistemskega razvoja mladih, saj bi na ta način združevali znanje, gradili ustrezno vertikalo, ki bi naslavljala, informirala in oblikovala stroko; hkrati pa tudi naslavljala tako dolgo pričakovano možnost prekvalifikacije starejših plesalcev in njihovo zaposljivost skozi vsa življenjska obdobja.
Komentar na Razvojni cilj 3: Medsektorsko povezovanje
Akademija za ples je zelo dejavna pri realizaciji medsektorskih povezovanj, bodisi z
gospodarskim sektorjem, plesnimi terapijami za starostnike, študentskimi inovativnimi projekti za družbeno korist, sodelovanjem z avdiovizualnimi mediji ter evropskimi projekti, ki povezujejo različne tradicije in pristope do plesne umetnosti od različnih evropskih do Kazahstanske akademije. Menimo, da bi naše strokovno znanje doprineslo h kakovosti in razumevanju plesa ne le kot umetniške forme, temveč tudi kot pravite sami: »zagotavljanje dostopnosti plesa različnim skupnostim, vključevanje plesa v projekte zdravja in dobrega počutja.’
Komentar na Ukrep 5.1: Uvedba prekvalifikacij za poklice v sodobnem plesu ter
upoštevanje specifik njihovega dela pri upokojevanju
To je pereč problem sodobnih plesalcev in koreografov o katerem se govori že vrsto let, a na tem področju še ni bilo konkretnega predloga oz. rešitve. Vsekakor je na tem mestu vprašanje izobrazbe ključen faktor, ki lahko nekomu omogoči prekvalifikacijo takšne vrste, da mu bo omogočeno dostojno življenje in upokojitev. Vemo, da je med plesalci veliko takih, ki nimajo ustrezne diplome, imajo pa neverjeten zaklad izkušenj in znanj, marsikateri plesalec pa je prejemnik tudi pomembnih nagrade. Rešitev vidimo v smeri spodbujanja študija, ki omogoča priznavanje že pridobljenega neformalnega znanja in z dopolnitvijo manjkajočih teoretičnih, didaktičnih in pedagoških predmetov. Univerzitetna izobrazba za plesne pedagoge, ki delajo z otroci, bi morala biti obvezna, predvsem zaradi varne prakse. Tudi za plesalca, kritika in koreografa, ki poleg treningov želi več, so nujna tudi teoretična in kontekstualna znanja. Pomembno je okrepiti izobraževalno vertikalo plesne izobrazbe od vrtca do fakultete. Danes se ples preučuje ne samo kot umetniška forma, ampak kot raznolika kulturna praksa, ki se izvaja v različnih kontekstih. Ples je transnacionalna umetnost in danes v obdobju globalizacije obstajajo številne inovativne in hibridne umetniške plesne oblike ter sinteza žanrov sodobnega plesa z drugimi oblikami plesa iz različnih kultur. To je eden od razlogov, zakaj je potreben akademski, znanstveni pristop k plesnim študijam, ker potencialno lahko zagotovi dvojni rezultat: ohranitev avtohtonih kultur in tradicij in odpiranje k novim tendencam in filozofijam kot integracijskem faktorju po vsem svetu. Glede na vse to, in da v razvojni strategiji za sodobni ples 2024 – 2028 dobesedno piše: “… ni vzpostavljena vertikala javnega šolanja za sodobni ples od začetne do visokošolske ravni…” pričakujemo javno-privatno partnerstvo in prosimo da se AMEU Akademija za ples vključi v razvojno strategijo za sodobni ples. S spoštovanjem, izr. prof. dr. Svebor Sečak Dekan AMEU – Akademija za ples.’
Ideja o rešitvi in ureditvi sodobnega plesa je stara skoraj toliko kot slovenski sodobni ples. Praktično od časov koreografinje Ksenije Hribar dalje, ki ji je uspelo vsaj pridobiti prostor na ljubljanskih Prulah za Plesni teater Ljubljana. Rojevali so se odlični sodobno plesni akterji s projekti, pridobili smo profesionalne plesne skupine in posameznike in kot v vsakem okolju, bolj ali manj spretne producente, ki so znali pridobiti finančna sredstva. Ustanovilo se je mnogo tki. NVO (nevladnih organizacij), ki se kljub temu, da so financirane s strani države, še vedno imenujejo nevladne, ki so se začele ukvarjati s producentstvom plesnih predstav. Kopičila se je produkcija plesnih predstav, plesnih festivalov, plesnih workshopov. Izvajalci so begali od enega do drugega producenta, se prijavljali na različne razpise z namenom, da zberejo vsaj približno razumno vsoto sredstev za realizacijo predstave, festivala ali workshopa. Kar naenkrat je kvaliteto zamenjala kvantiteta. Kar naenkrat smo imeli konec avgusta festival Mladi levi in poletne delavnice Vibra v Ljubljani in festival Front@ v Murski Soboti. Gledalci, ki jih za sodobni ples nikoli ni v velikih količinah, so se razpolovili. Zbegani so bili ustvarjalci, saj jim je producent dihal za ovratnik. Predstava je morala na videlo, ker drugače ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev. In nato takoj v nov razpis, v nov projekt, z novo idejo, ki bo še bolj inventivna in posebna od prejšnje. Če sem pisala v preteklem času pa seveda velja enako za današnji, mogoče je situacija še bolj kruta in se je zato Ministrstvo za kulturo odločilo, da na nek način pomaga slovenskemu sodobnemu plesu. Sem precej skeptična o uspehu.
Slovenski sodobni ples je že imel svoj center z vadbenim prostorom, ki pa je neslavno končal. O tem sem pisala tukajhttps://www.paradaplesa.si/na-spici/nasli-smo-mobilni-plesni-studio-se-vedno-je-na-dvoriscu-tovarne-trimo/ in o subvencijah za plesne ustvarjalce tukaj https://www.paradaplesa.si/tristosestdeset/prazna-vreca-subvencij-jamranje-sodobnjakov-kam-je-izginil-plesni-studio/
Kako bo lahko ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples pripomogla k relevantnemu reševanju situacije, če so skoraj vsi člani tki. delovne skupine aktivni ustvarjalci na plesnem področju? Hipotetično. Direktor javnega zavoda za sodobni ples postane Rok Vevar (menda mu ‘službo’ urejuje tudi direktor JSKD Damjan Damjanovič, kjer naj bi Rok zamenjal dosedanjo strokovno sodelavko za ples Nino Meško; Rok je tudi član komisije za uprizoritvene umetnosti na Ministrstvu za kulturo), ki je aktivno vpet v organizacijo in programiranje CoFestivala, ki se odvija vsako leto v Kinu Šiška. Komu bo dal prednost pri programiranju? CoFestivalu ali recimo festivalu Front@ Matjaža Fariča? Odgovor je seveda zelo jasen. Tudi zato, ker večina plesnih ustvarjalcev na polju sodobnega plesa ‘obdeluje svoj vrt in ga sploh ne zanima (z redkimi izjemami) kaj počnejo kolegi.’ Zelo redko boste namreč srečali med publiko plesne ustvarjalce. Kot zapisano, so redke izjeme, ki pridejo podpret kolege ne glede na plesno zvrst. Med ‘sodobnjaki’ je precej zavisti, sploh takrat, ko so znani rezultati različnih razpisov Ministrstva za kulturo in se vidi, koliko finančnih sredstev je prejel oz. ni prejel nek producent oz. izvajalec. Seznam prejemnikom je, s skromnimi odstopanji, že leta in leta enak. Aktualen seznam prejemnikov čakam, da mi ga pošljejo z MK.
Mogoče sem res skeptična, a zgoraj omenjeni predlog Strategije za sodobni ples, me po 33.- ih letih spremljanja sodobne plesne krajine, ne prepriča v uspeh. Bolj v iskanje redne zaposlitve peščice samozaposlenih na polju slovenskega sodobnega plesa. Pustimo se ne – presenetiti.
P.S. Dan po objavi članka me je poklical Damjan Damjanovič, direktor JSKD in zatrdil, da Roka Vevarja ne pozna, da ga nikoli ni videl in ni nikakršnega govora o zamenjavi aktualne svetovalke za ples Nine Meško. In dodal, da je verjetno novica zrasla, kar med samimi plesalci.