Poletna Ljubljana je na 72. Ljubljana Festivalu 27.6.2024 gostila letošnjo uspešnico Opere in balet SNG Maribor Balet Grk Zorba skladatelja Mikisa Theodorakisa in gostujoče mariborske umetnike nadvse navdušujoče sprejela.
Polno zaseden avditorij Poletnega gledališča Križanke je ob zaključku baleta Grk Zorba nastopajoče umetnike kar trikrat burno vabil na oder, ki so tudi trikrat zaporedno zaplesali zaključni sirtaki; ampak kaj, ko je zavesa takoj nato padla in se je zatemnilo prizorišče. Vendar se Ljubljančani niso kar tako vdali, ploskali in ploskali so vse dokler niso luči znova zasvetile, glasba zaigrala, nadvse razigrani baletni plesalci pa znova veselo zaplesali. In se tega večera zavesa še dvakrat spuščala, tudi dvakrat znova dvigala, na konce so se še gledalci od navdušenja dvignili na noge.
Bilo je novo doživetje predstave Grk Zorba v novi-stari dinamični koreografiji Lorca Massine, tudi v novi navdušujoči izvedbi ansambla z novim navdihom grškega folklornega melosa. Mariborski dramski balet Grk Zorba sloni na romanu Alexisa Kazantzakisa: Življenje in naravi Aleksisa Zorbe, kar je uglasbil Mikis Theodorakis najprej za filmsko verzijo (1964), ki mu je prinesla veličastno slavo, nato še za muzikal in dramski balet (1988).
In so se poletne Križanke izkazale za nadvse primerno baletno prizorišče poletnega večera v stilu grške Krete, kjer se baletna drama tudi dogaja. Bil je to topel poletni večer zaobjet v zračnem vzdušju nočnega svoda; ko se je na odru uzrla še belina scene s starodavnimi grškimi skulpturami ter tisto veliko luno, ki zahaja v morju (če si ga domisliš), je iluzija mediteranskega ozračja povsem zavlada prostoru. Začetek je zašumel v spevni liriki (nevidnega) Zbora Opere SNG Maribor, pod vodstvom zborovodkinje: Zsuzse Budavari Novak, pod taktirko dirigenta Simona Robinsona pa so mogočno zadoneli toni Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ko se je še čutni vokal operne solistke Dade Kladenik vtisnil v sceno.
Na odrsko sceno novega-starega presenečenja je veličastno skočil Yorgos – Matteo Magalotti, v ritualni širini svojih rok, se priklonil ter združil z domačo grudo. Za njim pa po eden in dva njegova vaščana, dokler se ni sestavil moški baletni zbor in se združil v linijah medsebojno držeč se za ramena ter zaplesal v vrstah ravnega kola, ki se ob poskočnih in letečih korakih združuje v krožne oblike, značilne za folkloro teh predelov ter njih bližnjih sosedov.
Fantovska bratovščina na čelu s samozavestnim snubcem Yorgosom, se je zbrala da dočaka vdovo Marino, Tijuano Križman Hudernik, obljubljeno Yorgosu. Vaško skupnost zaokroži še ženski, lahkotno prelivajoči se baletni zbor. Vendar Marina ne kaže prevelikega navdušenja za ta izbor, čeprav ob daritvi končno nanj pristane.
V vas pride še popotnik v belem, Anglež John, Ionut Dinita, skupaj z izkušenim vaščanom Grkom Zorbo, Davide Buffone, ki Johna poučuje o bistvu življenja, kar je: živeti in uživati v vsakem trenutku. Že v teh prvih trenutkih prvega dejanja preskoči (bogokletna) iskra med tujcem Johnom ter vdovo Marino, ki je obljubljena domačinu Yorgosu, kar za preponosnega Yorgosa, kot tudi za vaško skupnost pomeni nepojmljiv greh. V tej vaški skupnosti že več let živi tujka, starejša umetnica Madame Hortense, Evgenija Koškina, ki je zagledana v Zorbo in si je prislužila poseben status v vasi.
V drugem dejanju duet ljubezni Marine in Johna, razdvojijo razjarjeni vaščani pod vodstvom ponižanega Yorgosa, ko ženske kot furije zaokrožijo Marino, tudi jo vsi skupaj v krožnem ritualu združeno kamenjajo, umorijo. Nastradal bi še John, če ga ne bi Zorba pravočasno rešil.
Tudi Madame Hortense leta več ne prizanašajo in umre; pravzaprav strtega srca ter od žalosti, ker jo Zorba ni resnično zasnubil. Na sceni se je sicer sledilo njenemu poročnemu spektaklu v belem, če bi bil resničen, bi morda vas prizanesla še Marini; kajti v plesu in zabavi se strasti počasi preusmerijo ter izničijo. Tako sta se v svoji žalosti združila oba junaka zgodbe, Zorba, ker ni znal potolažiti Madame Hortense, in John, ki je tragično izgubil svojo ljubezen.
V svoji žalosti sta vendarle našla toliko moči, da sta zaplesala odrešilni ‘filmski sirtaki’ v navdušujočem glasbenem melosu ter pridobila vaščane; ko so vsi skupaj v plesu in rajanju zbistrili svoja čustvena obzorja ter izničili pregorele naboje vseh mogočih strasti, In tako se že od nekdaj izkaže, da sta ples in glasba najboljše zdravilo za nadležne tegobe.
In, če je na premieri (12.4.) v SNG Mariboru zaključno vzdušje vzhičeno bodril izvrstni Yuya Omaki, je tokrat v ljubljanskih Križankah to bil na novo prebujeni, popolno vživet v vlogo Grka Zorbe, izvrstni Davide Buffone, ki je na novo vtisnil lik prvega mariborskega Grka Zorbe (premiera 2004) Sergia Moge. Angleža Johna je v tej prvi slovenski premieri iz leta 2004 oblikoval baletni prvak Anton Bogov, poustvaril pa nedotakljivega, vljudnega Angleža, ki ga je ljubezen talila, da je na koncu koncev nadvse strastno zaplesal z junakom Zorbo. V vlogi Johna se je predstavil Ionut Dinita, ki se je na trenutke izkazal v svoji baletnih izvedbah, vendar nedorečeno, kar bledo niansiral svojega Johna. Lik Madame Hortense je Evgenija Koškina poustvarila v smislu mehke sočutne ženske, ki živi na svojih lebdečih oblakih; ko pa se v trenutku realnosti zave žalostne usode, postane žalostna ter ranljiva.
Matteo Magalotti je bil presenečenje tega večera, saj je vlogo osramočenega snubca Yorgosa, uspešno odplesal ter ga sugestivno oblikoval v vseh njegovih fazah od snubljenja, prizadetosti, ljubosumja pa do maščevanja.
Posebna pohvala sledi tudi baletni solistki Tijuani Križman Hudernik, ki je kot vdova Marina presegla še svojo odlično izvedbo ob mariborski premieri. Tega večera je njena Marina zaživela v vsem svojem veličastju osvobojene vdove, tudi ženske, ki zre smrti v oči, vendar nikakor ustrahovana, ampak kot začarana uporno sledi svoji usodi, kot bi jo gnala nevidna sila k odrešitvi, stran od zemeljskega pekla.
En velik Bravo (z veliko začetnico) si zasluži celotni ansambel Baleta SNG Maribor za kompaktnost in dinamiko odlične izvedbe dramskega baleta Grka Zorba skladatelja Mikisa Theodorakisa v koreografiji Lorca Massine.
P.S. Balet SNG Maribor gostuje z baletom Grk Zorba še 12. julija v portoroškem Avditoriju potem pa ekipa odide na zasluženi dopust. Sezona je bila res dolga, a zelo uspešna. (op.u.)
