Simpatična plesalka Lucija Velkavrh je osvojila dunajski plesni festival

"Na ImPulsTanzu sem bila en teden in se udeležila treh različnih workshopov (vsi trajajo po 2 uri, nekateri celo več): Partneringa (Rasmus Ölme), Modern Flowa (Ismael Ivo) in Modern Jazza (Bruce Taylor). Vsak učitelj ima tudi svojega asistenta. Partnering je čisto nekaj posebnega. Je tehnika, pri kateri stalno delaš v paru in s pomočjo druge osebe iščeš lastno ravnotežje, se igraš z gravitacijo svojega in drugega telesa, iščeš skupen flow… Po prostoru potuješ na najrazličnejše načine: npr. samo z dotikanjem podlahti, lopatice, enega dela telesa… Ti vodiš partnerja oz. on vodi tebe in ne glede na to, kaj naredita, morata vedno ostati v kontaktu. Stalna je interakcija z drugo osebo, partnerja pa med vajami tudi menjavaš (da se ne navadiš samo na eno osebo). Učiš se prenosov teže – dvigov, ki niso lahki, vendar jih s pravilno tehniko in vajo osvojiš (sama sem npr. delala lifte tudi nekim indijcem, ki je bil dve glavi večji od mene, pa je vseeno šlo ). Različni plesalci, različna energija, različni partnerji…Zares zanimiv in dober workshop. Modern Flow je workshop s poudarkom na hortonu, contemporary moderni tehniki, pa tudi na sproščanju, razumevanju lastnega telesa in energije. Ismael Ivo je mojster v pravem pomenu besede – odličen pedagog, ki do potankosti razume telo plesalca in ga zna pripraviti za dober nastop. Poudarja pomen zavedanja se lastnega telesa in mentalne pripravljenosti. Ogrevanje je daljše (skoraj 2 uri), poteka pa ob live glasbi – nekdo je igral na klavir, dva Afričana pa na bobne. Noro res. Pri modern jazzu je celotno ogrevanje plesno. Vse vaje so potekale v sekvenci več osmic – kratkih plesnih kombinacij, ki so vsebovale različne elemente baleta, moderna, streching … Vse kratke kombinacije smo delali v obe smeri, levo in desno, kar je zelo dobro, saj običajno na našo ‘slabšo nogo’ radi pozabimo. Pa tudi razmišljati je treba zraven – pri nas smo namreč navajeni enostavnega ogrevanja z vajami, ki se konstantno ponavljajo, tukaj pa tega ni. Akcija ves čas. V tednu dni smo se tako naučili dve različni, daljši koreografiji. Obe zanimivi in stilsko meni (in Mojci Majcen) zelo všeč. Overall je bilo zares super. Art for Art. Stanovanje sem našla preko ImPulsTanz ‘Housing lista’. Ljudje, ki živijo na Dunaju, v času festivala oddajajo svoja stanovanja za plesalce. Na ta način sem ga tudi sama našla v veliki, lepi hiši, v tretjem okrožju. S prvim (in edinim) mailom, ki sem ga poslala, sem naletela na odgovor, da bo v istem stanovanju, isti termin dol še ena Slovenka – Mojca Majcen. Res naključje. V stanovanju smo skupaj živele same mlade punce – po večini vse profesionalne plesalke (3 contemporary/jazz/modern plesalke in ena baletka). Stanovale smo zelo blizu dvoran, kjer so se odvijali workshopi 15 minut peš, manj kot 10 minut s kolesom. Lokacija stanovanja je bila top. Kuhale smo si bolj malo hahaha, ker smo bile po treningih precej zmatrane, tako da smo kaj na hitro pojedle. Za zajtrk sem si pripravila sadje, žitno/energijsko ploščico in veliiiko vode, kar sem vzela tudi na treninge. Pred zadnjim klasom sva se ponavadi z Mojco dobili pol ure prej, skupaj spili kavico in malo počvekali. Žal na plesne predstave nisem šla, saj mi v času mojega bivanja na Dunaju nobena ni bila posebej všeč. Predstave prav tako niso poceni, tudi celoten festival je precej drag. En workshop na teden stane 145€, 130€ za študente. Vsak naslednji workshop, ki ga vzameš poleg prvega, stane nekaj manj – 125€ oziroma 110€ za študente. Dnevni najem kolesa znaša 7€, pa hrana je malo dražja… Tako da s stroški stanovanja kar nanese. Bili smo tudi na eni od ImPulsTanz zabav in je blo kuul. Sami plesalci/umetniki, vsak s svojim stilom, eni so zunaj sedeli na travi, se pogovarjali, uživali, drugi smo notri plesali… Nabito polno. Fajn  Najbolj pa se veselim, da bom pridobljeno znanje posredovala mojim tečajnikom. Vedno znova jih poskušam navdušiti s kakšnimi novimi gibi, kombinacijami, stilom, ki sem se ga naučila v tujini. Na svojem klasu jih tako poskušam ‘izzivati’ vedno z nečim novim, od contemporary koreografij, do elementov afro jazza, moderna, commerciala, lyricla… Je pa res, da se trenutno sama bolj usmerjam v contemporary in moderne tehnike kot pa v tradicionalni jazz oz. show dance (sledjnega delam predvsem za komercialne nastope). Svoje plesalce imam zares rada in super se razumemo. Tako da mi je najlepše, ko pridem iz tujine in ko oni komaj čakajo, da jih kaj novega naučim. Mislim, da mora vsak dober plesalec/koreograf vsaj enkrat na leto ven iz Slovenije na kakšno izobraževanje (open klase, festival…), da prinese nazaj nekaj svežega, novega, drugačnega. Tega se poskušam tudi sama držati. Tako potem lahko svojemu stilu dodam vedno kaj novega in s tem izpopolnim sebe in svoje plesalce. Sem pa meneja, da ni vse samo v tehniki, pač pa predvsem v energiji, koreografski inovativnosti, ljubezni do giba, drugačnosti, samosvojosti in predvsem predanosti temu, kar najraje počneš." (opisuje za naš portal dogajanje na od največjih evropskih plesnih festivalov ImPulsTanz na Dunaju plesalka Lucija Velkavrh)