Na Državnem Maroltovem srečanju 2026 – tekmovanju odraslih folklornih skupin, ki je v soboto, 6. junija, potekalo na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, je 1. mesto po izboru strokovne žirije prejela Akademska folklorna skupina France Marolt.
Strokovna žirija je po koncu programa razglasila in podelila nagrade za 1., 2. in 3. mesto ter dve posebni priznanji žirije. Svojega favorita med sedmerico nastopajočih skupin je izbralo tudi občinstvo. 1. mesto po izboru strokovne žirije je prejela Akademska folklorna skupina France Marolt. 2. mesto je strokovna žirija dodelila Folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc – 1. skupina; 3. mesto sta si glede na doseženo število točk delili Folklorna skupina Dragatuš in Akademska folklorna skupina KUD Študent Maribor – 1. skupina. Posebno priznanje strokovne žirije za glasbeno priredbo je prejela Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc – 1. skupina. Posebno priznanje strokovne žirije za solistično pevsko izvedbo in žensko petje je prejela Akademska folklorna skupina France Marolt. Naziv najboljšega programa po izboru občinstva je prejela Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc – 1. skupina.
Na letošnjem Maroltovem državnem srečanju se je predstavilo sedem odraslih folklornih skupin, ki so se na zaključno tekmovanje uvrstile prek selekcijskega sistema. Prireditev je potekala v organizaciji Folklorne dejavnosti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in Območne izpostave JSKD Žalec, spremljala pa jo je tričlanska strokovna žirija v sestavi Luka Kropivnik, Tomaž Simetinger in Luka Krof.
Na območnih srečanjih se je letos predstavilo 164 odraslih folklornih skupin. Od teh jih 63 dosega regijsko, 11 pa državno kakovostno raven. Izmed slednjih sta državna strokovna spremljevalca Matej Jevnišek in Luka Kropivnik na Državno Maroltovo srečanje na podlagi točk in ocen programov uvrstila sedem skupin, ki so se potegovale za najvišja mesta in nagrado občinstva.
Ob prejemu prve nagrade strokovne žirije je vodja Akademske folklorne skupine France Marolt Ema Kovač poudarila, da je nagrada za skupino izjemnega pomena. ‘Občutki so super. Po dveh letih, ko nam ni uspelo priti do prvega mesta, je ponovna osvojitev te nagrade nekaj zelo, zelo posebnega. Ne samo zame, ampak tudi za plesalce. Zelo sem vesela, ker smo v to vložili ogromno truda in se je zdaj ves ta trud poplačal,’ je povedala Ema Kovač. Posebej ponosna je tudi na posebno priznanje strokovne žirije za solistično pevsko izvedbo in žensko petje, ki ga je prejela njihova solistka Rebeka. ‘Mislim, da nihče ni pričakoval, da se bo zgodilo kaj takega. Res sem zelo vesela in ponosna. Vem, da je oddelala zelo naporno stvar, zato ji to priznanje res zelo privoščimo,’ je dodala Ema Kovač. Kot je še poudarila, občinstvo na odru vidi le kratek nastop, za njim pa stoji ogromno dela, razmisleka in osebnega časa. ‘Ne gre samo za plesno pripravo. Plešemo celo leto, ob tem pa je treba paziti na podrobnosti, plesalce ves čas usmerjati k res dobri izvedbi, opozarjati na napake in hkrati psihološko pripravljati skupino, da jih tik pred nastopom ne izdajo živci. Najti je treba ravnovesje, da se vse skupaj na odru zlije v res dobro izvedbo – mi temu pravimo izvedba generacije,’ je povedala.
Ob tem je izpostavila tudi delo plesalcev, glasbenikov in strokovnih sodelavcev, posebej Terija Sedeja, ki skupini veliko pomaga pri pripravi programa. ‘Publika vidi le majhen delček, čas in delo, ki ga v priprave vlagajo plesalci, pa pogosto ostaneta skrita. Zato je pomembno povedati, koliko svojega osebnega časa so pripravljeni vložiti v takšno stvar,’ je še dodala Ema Kovač. Akademski folklorni skupini France Marolt uvrstitev pomeni priložnost pokazati trud, vložen čez leto, in spremljati delo drugih folklornih skupin. Ob tem umetniška vodja Ema Kovač poudarja: ‘Folklorna dejavnost je zelo dobra povezava med športno rekreacijo in umetniškim udejstvovanjem, prav tako pa predstavlja prostor za napletanje prijateljskih vezi in pridobivanje izkušenj na številnih področjih, od nastopanja do organizacije. Primarni izziv vidim v intenziteti dela, ki se zahteva od ljubiteljske dejavnosti in primanjkljaju mentorjev, ki bi plesalce lahko primerno pripravili na tako delo. Pogosto v društvu opažamo različne poškodbe, ki se pojavijo po nekajletnem udejstvovanju, saj nimamo dovolj znanja s področja čiste fizične priprave plesalcev (kondicijske priprave, pravilna raba in obremenitev mišic ipd.) V bistvu se od članov, vodji in mentorjev zahteva ogromno glede na vire, ki jih imamo na voljo. Prav tako se srečujemo s pomanjkanjem članov, zmožnostjo zavezati se resnemu delu in nižjo proaktivnostjo.’
Član strokovne žirije Tomaž Simetinger je po koncu tekmovanja poudaril, da je letošnje Maroltovo srečanje pokazalo več pomembnih premikov v folklorni dejavnosti. ‘Na odru smo letos lahko videli kar nekaj stvari. Najprej to, da so se zgodili določeni premiki. Ne gre več samo za tiste dobre skupine, ki so bile v preteklosti skoraj samoumevno na stopničkah, ampak se v zadnjih letih, tudi letos, kaže, da jih druge skupine začenjajo dohitevati. To pomeni, da se celotna vertikala folklorne dejavnosti nekako dviguje, česar smo izjemno veseli,’ je povedal Tomaž Simetinger. Ob tem je dodal, da se kakovost predstavitev iz leta v leto lahko nekoliko razlikuje: ‘Vsako leto se skupine predstavljajo na tak ali drugačen način in pri tem moramo vedeti, da imamo lahko malo boljša in malo slabša leta. Letos smo bili nekoliko presenečeni, saj je bila splošna ocena morda nekoliko nižja, kot smo jo pričakovali.’ Kot eno pomembnejših opažanj letošnjega srečanja je izpostavil tudi nove prakse mlajših koreografov. ‘Pri nekaterih mlajših koreografih opažamo nove pristope, predvsem delo z zelo kratkimi segmenti oziroma posameznimi deli plesov, ki jih nato združujejo v smiselno celoto. To so tendence, za katere bomo šele v prihodnje videli, kako se bodo razvijale naprej in kaj se bo na tem področju še zgodilo,’ je še dodal Simetinger.
Državni strokovni spremljevalec in član strokovne žirije Luka Kropivnik: ‘Letošnja sezona je bila izjemno raznolika in zanimiva. Opažam, da se folklorne skupine vse pogosteje lotevajo zahtevnejših programov, ki jih predstavljajo na zavidljivo visoki ravni, predvsem z vidika tehnične izvedbe. Veseli me, da se številni koreografi odločajo tudi za ustvarjanje koreografij, ki poleg plesnosti in glasbe kot pomemben izrazni element vključujejo gledališke prvine ter različne inovativne pristope.’
Nastopile so: FOLKLORNA SKUPINA DRAGATUŠ, FOLKLORNA SKUPINA KLAS HORJUL IN ŠUMNIK BOROVNICA – 1. SKUPINA, PD HORJUL – KD BOROVNICA, AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA KUD ŠTUDENT MARIBOR – 2. SKUPINA, FOLKLORNA SKUPINA ŽKUD TINE ROŽANC – 1. SKUPINA, FOLKLORNA SKUPINA KD SVETA ANA , AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA KUD ŠTUDENT MARIBOR – 1. SKUPINA in AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT
‘Že nekaj let so najboljši folklorni programi privlačni ne le za ljubitelje folklorne dejavnosti, temveč tudi za širše občinstvo. Ustvarjalci nastopov folklornih skupin vsebino za koreografije še vedno črpajo iz plesne, glasbene, oblačilne dediščine, vendar jo (po)ustvarjajo na sodoben, tudi laičnemu občinstvu zanimiv način. V preteklosti iščejo navdih – posamezne in odbrane elemente preteklosti pa postavljajo v povsem nove zgodbe, kreacije, jih po svoje kontekstualizirajo, interpretirajo, pri čemer posegajo po sodobni odrsko-scenski umetnosti. Posamezne koreografije so krajše, bolj dinamične, plesni vzorci se manjkrat ponovijo, formacije plesalcev so bolj razgibane in se hitreje menjajo, enako se dogaja s spremljajočo glasbo, v kateri je več različnih variacij, glasbene priredbe so premišljene. Predvsem pa so nastopi tehnično in interpretativno na visoki ravni, čemur botruje tudi dobra plesno-vokalna kondicija plesalcev,’ ocenjuje Tjaša Ferenc Trampuš, svetovalka za folklorno dejavnost pri JSKD.
Folklorni skupini Dragatuš uvrstitev na Državno Maroltovo srečanje pomeni pomembno potrditev dela in ponos, da je del slovenske folklorne elite. Ob tem vodja skupine Tadej Fink poudarja: ‘Glavna prednost in hkrati izziv ukvarjanja s folklorno dejavnostjo je ta, da morajo člani osvojiti številne interdisciplinarne veščine. Zgolj ples ali igranje inštrumenta nista dovolj, pri folklorni skupini moraš postati vsestranski kulturnik, pa tudi neke vrste ljudski psiholog. V folklorni skupini so namreč zbrani raznoliki ljudje, vsak si skuša prizadevati, da se izboljša na področjih, kjer je morda šibkejši, a hkrati spodbujati in podpirati ostale, da vsi skupaj kot skupina dosežejo višje cilje. Končna nagrada v obliki uspešnega nastopa, izpeljave koncerta ali mednarodne turneje, je zato pri folklorni skupini, v okviru folklorne dejavnosti lahko zelo sladka in povzroča odvisnost (v pozitivnem smislu). Kompleksnost folklorne dejavnosti je v današnjem času, ko mladi želijo in pričakujejo hitre rezultate, glavni izziv. Mislim, da je sama pot ustvarjanja pri folklorni dejavnosti najpomembnejša – mladi se morajo družiti ob petju, plesu, glasbi, igri in spoznavanju naših lepih tradicij. Preko tega se učijo o pomenu pozitivnih medosebnih odnosov, pravilnega komuniciranja in tkejo prava prijateljstva. Folklorno dejavnost zato vidim kot antipod površinskosti današnjega načina življenja. Z njeno pomočjo bomo nekoč, ko se bomo odbili od dna, lažje in hitreje vzpostavili bolj vključujočo in pozitivno družbo.’
Folklornima skupinama Klas Horjul in Šumnik Borovnica uvrstitev pomeni potrditev kakovosti izvedbe in zgodbe, ki je dosegla gledalce in komisijo. Ob tem umetniška vodja Marija Čipić Rehar poudarja: ‘Z globalizacijo in prevzemanjem vedno večjega števila tujih navad naš jezik in navade veliko izgubljajo. Slovenščina je jezik, ki ga govori samo dva milijona ljudi in bi zato morali vsi imeti interes in željo, da se ohrani, ravno zato je ohranjanje slovenske besede, pesmi in plesov prioriteta, h kateri bi bilo smiselno ves čas stremeti. Biti član folklorne skupine prinese več stvari. Poleg plesa, petja in igranja se člani naučijo nastopanja na odru, spoprijemanja in otresanja treme, tako da so na odru suvereni in samozavestni, kar jim lahko zelo koristi v nadaljnjem življenju. Člani skupine se med seboj spoprijateljijo, sodelujejo, na turnejah se družijo in doživijo marsikaj čudovitega. Vsaka generacija, ki prihaja, je drugačna od prejšnje. Trenutno imajo mladi na voljo ogromno različnih aktivnosti in velikokrat se vprašamo, ali jim bo ples pri folklorni skupini vabljiv, v primerjavi z vsem, kar ponuja sodobni svet. Če je nekaterim generacijam ustrezalo druženje, je veliko vprašanje, kakšne bodo želje prihodnjih generacij.’
Akademski folklorni skupini KUD Študent Maribor sodelovanje na Maroltovem srečanju pomeni priložnost za predstavitev novega programa, druženje in izmenjavo izkušenj. Ob tem umetniški vodja Saša Krajnc poudarja: ‘Skupnost, družina. To sta dve besedi, ki zelo dobro opišeta udejstvovanje v folklorni skupini. S seboj prinašata tudi znanja za življenje, ki jih folklornik pri plesu, glasbi, petju, druženju, nastopih, potovanju tudi pridobi. Nauči se delovati v skupini, delovati za skupinsko dobro in se pri tem tudi nadvse zabavati. Nauči se plesati, tudi ubrano peti, nekateri celo igrati. Pomaga pri pridobivanju potrebnih znanj za nastope pred javnostjo, povečuje motorične sposobnosti, izboljšuje način razmišljanja, sklepanja, prostorske zaznave, tudi pri dvigu samozavesti in telesni pripravljenosti. Biti član folklorne skupine pomeni tudi, da boš gotovo v času plesanja spoznal ogromno ljudi, doma in v tujini, in veliko od njih bo v tvoji bližini vse življenje, mogoče tudi del družine. Kar ni nepomembno, pa tudi, da boš v času nastopov velikokrat tudi zelo lepo oblečen. Največji izziv dejavnosti je večja, a primerna popularizacija dejavnosti. Kako jo približati mladim? Kako jo enakovredno umestiti med ostale plesne zvrsti, ob bok drugim odrskim performativnim umetniškim oblikam. Ob tem pa je seveda zelo pomembno zagotoviti stalno financiranje in primerne prostore za vadbo in delovanje društva.’
Folklorni skupini KD Sveta Ana uvrstitev na državno srečanje pomeni vrhunski uspeh, potrditev dela in nov zagon. Ob tem umetniški vodja Bojan Glaser poudarja: ‘Ukvarjanje s folklorno dejavnostjo prinaša osebno rast, povezovanje in ohranjanje kulturne dediščine. Folklorna skupina deluje kot velika družina s tesnimi vezmi. Udejstvovanje v folklorni skupini ponuja priložnosti za gostovanja v Sloveniji in tujini, omogoča aktivno preživljanje časa, združuje fizično gibanje, ples, petje in igranje instrumentov, ter predstavlja odklop od vsakdanjega stresa skozi ustvarjalnost. Dandanes je težje privabiti mladino k društveni dejavnosti, težko je tekmovati s sodobnimi hobiji in digitalnimi mediji. Zdi se, da se člani težje zavežejo rednemu delovanju – časovna stiska, težje usklajevanje šole, službe in večkratne tedenske vaje. Velik zalogaj za društvo predstavlja tudi finančna stabilnost skupine, saj stroški kakovostnih kostumov, kvalitetnih glasbenih priredb, koreografij in potovanj nenehno rastejo.’
Folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc uvrstitev na Državno Maroltovo srečanje pomeni potrditev kakovosti sezone in vpogled v delo ostalih skupin. Ob tem poudarjajo: ‘V Folklorno skupino ŽKUD Tine Rožanc smo prišli vsi, ki radi plešemo, pojemo ali igramo, ostajamo pa zaradi novih izkušenj in dobre družbe, pa še kondicijsko smo dobro pripravljeni. Vsakoletni izziv nam predstavlja doseganje in nagovarjanje čim širšega kroga gledalcev, tudi tistih, ki se folklornih prireditev običajno ne udeležujejo.’
V revialnem programu sta nastopili glasbeni zasedbi vokalni duo BEROČKA in DON ACCORDION QUARTET. Dobitnik Marolteve plakete za leto 2025 Klemen Bojanovič in direktorica sklada Mojca Jan Zoran.
Direktorica JSKD Mojca Jan Zoran je v nagovoru poudarila, da je folklorna dejavnost kompleksna kulturna dejavnost, ki združuje ples, petje, besedo, zvok, igro, instrumentalno glasbo, odrski nastop in oblačilno dediščino. Ob tem je izpostavila, da folklora ne more obstajati sama po sebi, temveč temelji na predanem in obsežnem društvenem delu folklornic, folklornikov, mentoric in mentorjev. Zahvalila se je vsem skupinam, ki so sodelovale na srečanjih od lokalne do državne ravni, ter vsem, ki skrbijo, da folklorna dejavnost ostaja živa povezava med preteklostjo in sedanjostjo. Kot je poudarila, JSKD z organizacijo srečanj in celoletno dejavnostjo ustvarja prostor za kakovostno rast in dostopnost folklorne dejavnosti, ta prostor pa s svojim delom, energijo in predanostjo napolnjujejo prav ustvarjalci sami.
Na odru pa je bila podeljena tudi Maroltova plaketa JSKD za leto 2025, ki jo je za svoje delo na področju folklorne dejavnosti prejel Klemen Bojanovič – harmonikar, ustvarjalec, mentor, raziskovalec in glasbeni vizionar, ki je v zadnjem desetletju s svojim delovanjem pomembno zaznamoval slovenski folklorni prostor. Bojanovič je z glasbenim izročilom in folklorno dejavnostjo povezan že od otroštva, njegov ustvarjalni opus pa obsega več kot 250 glasbenih del in priredb. Kot avtor glasbenih priredb, glasbeni režiser, mentor, strokovni spremljevalec in raziskovalec pomembno prispeva k razvoju folklorne dejavnosti, ohranjanju slovenskega glasbenega izročila ter povezovanju poustvarjalcev ljudske glasbe doma, v zamejstvu in po svetu. (sporočajo iz PR oddelka JSKD)