Od fantazije k realnosti: Don Kihot in Onjegin

Don Kihot je zgodba čudnega bolnika, sanjača, je igra zasnovana na resničnem življenju …

Po uspehu, ki ga je Boris Eifman doživel lani v Sloveniji, se ta izjemen Rus spet vrača k nam, in sicer z dvema izvrstnima baletoma. V ponedeljek, 29. avgusta ob 20.00 bo v Cankarjevem domu na ogled balet Onjegin, v torek, 30. avgusta ob 20.00, prav tako v Cankarjevem domu, pa si boste lahko ogledali balet Don Kihot ali Fantazije norca v izvedbi Akademskega državnega baleta Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga. Boris Eifman je eden redkih, morda celo edini ruski koreograf, ki dejavno ustvarja že več desetletij. S takimi dosežki se ne more pohvaliti noben njegov sodobnik. Ustvaril je že več kot 40 predstav in prejel številne nagrade.
Eifman je ustvaril fantastično baletno interpretacijo Cervantesovega romana Don Kihot, ki predstavlja zgodbo čudnega bolnika, sanjača, ki si zamišlja, da je španski vitez don Kihot, in s svojim sanjarjenjem o lepotah Španije navdihuje bolnike v psihiatrični ustanovi …"Živimo v ruševinah lastnih iluzij. V sanjah si zgradimo življenje, ko pa se fantazija sreča z resničnostjo, so posledice uničujoče. Tega baleta sem se lotil, ker sem v njem lahko združil večno lepoto, ki jo ljudje srčno iščejo, s sodobno resničnostjo. V novem baletu je don Kihot bolnik v psihiatrični ustanovi, to pa ni naključje, saj je igra zasnovana na resničnem življenju. Bolan človek si zamišlja, da je don Kihot, in skuša biti prijazen, ljubezniv in skrben do drugih ljudi. Ali pa je to le simptom duševne motnje? Če je, potem naj živi norčeva fantazija, v kateri si zgradi harmoničen svet, ki lahko premaga lenobno svetovljansko bivanje in izzove moč zla, ki požira ljudi, pa čeprav le v sanjah," je o Don Kihotu zapisal Eifman.
Za koreografijo je zaslužen Boris Eifman, glasba je plod Ludwiga Minkusa, za scenografijo in kostumografijo je poskrbel Vjačeslav Okunev
Zasedba vlog:
Bolnik, ki si zamišlja, da je don Kihot: Sergej Volobujev
Dulsineja: Ljubov Andrejeva
Bolnik, ki si zamišlja, da je Sančo Pansa: Aleksander Melkajev
Zdravnik v psihiatrični bolnišnici: Marina Veznavec
Liki iz namišljene Barcelone / Characters of imaginary Barcelona:
Kitri: Svetlana Bednenko
Basil: Jurij Kovalev
Gamache, bogati plemič: Vladimir Dorokin
Lorenzo, Kitrijin oče: Igor Poljakov
Predstava traja približno 90 minut in ima en odmor.

Eifmen skozi Onjegina odkriva skrivnosti ruske duše …
Onjegin je koreografska različica Puškinovega romana v verzih z dvema dejanjema Jevgenij Onjegin. Eifmanov novi balet ohranja Puškinovo
poetičnost in filozofijo ter predstavlja zgodbo s sodobnega stališča. Leta 2009 je bila za Eifmanovo baletno hišo produkcija Onjegina eden
najpomembnejših dogodkov v sodobnem kulturnem življenju. Eifman uprizarja najzanimivejše eksperimente in drzne interpretacije klasičnih
del, s tem, da obnavlja in obogati oblike in vsebine sodobnega baleta. Umetniške podobe so mešanice resničnega in umišljenega, iz tega
pa se rodi močno čustveno izkustvo. Enako se zgodi tudi s svetlobo in glasbo. Tokrat je režiser združil klasično in sodobno glasbo. S
kombinacijo klasične glasbe Čajkovskega in rocka Sitkoveckega občinstvo bolje razume koreografovo sporočilo.
O baletu je koreograf Boris Eifman razmišljal: "Medtem ko navdih iščem v velikih knjižnih delih, skušam z umetnostjo koreografije izraziti čustveno vznemirjenost, ki izhaja iz občevanja z modrostjo in ustvarjalno močjo naših genialnih prednikov. Beseda je inštrument stvarjenja in uničenja. Lahko ustvarja in izniči. Jezik telesa, ki je najstarejša oblika samoizražanja, nosi vsesplošno čustveno in duhovno vrednost. Ko se odločim za knjižni vir, si zadam cilj, da bom svojim sodobnikom razkril sodobne probleme, in to zgolj z veliko umetnostjo koreografije. Zakaj sem izbral Puškinov roman Jevgenij Onjegin? Kaj je v njem, kar me zadeva danes? Romanu pravijo tudi "enciklopedija ruskega življenja". V njem je Puškin prikazal neverjetno natančen arhetip ruskega značaja tistega časa. Ruski duši je dal poetsko podobo in jo tako opisal kot skrivnostno, nepredvidljivo in neverjetno čutno. S svojo umetnostjo skušam razumeti skrivnosti ruske duše. Z baletom, ki temelji na Jevgeniju Onjeginu, skušam skozi ples izraziti najglobljo duhovnost. Puškinove like sem prestavil v naš čas, v nove okoliščine, ki so še bolj dramatične in celo skrajne, ko se stari svet podira, novega pa krojijo nova pravila. Moral sem izvesti ta eksperiment, da bi si odgovoril na vprašanje, ki me razjeda: kakšna je ruska duša danes? Je še enkratna, skrivnostna in privlačna? Kako bi liki svoja življenja živeli danes? Kaj v romanu je bilo samo odsev časa in kaj je bilo znak usode mnogih rodov mojih rojakov? Umetnost koreografije ne zna odgovoriti na prava vprašanja o zgradbi družbe. Z ustvarjalnim oblikovanjem teh vprašanj, analizo in posameznimi ocenami pa lahko sodelujemo v procesu izpopolnjevanja družbe.“

Za koreografijo je zaslužen Boris Eifman, glasba  P. I. Čajkovski in A. Sitkovecki, za scenografijo je poskrbel Z. Margolin, kostumografija je delo O. Šaišmelašvilija, V. Okuneva, A. Jakuščenkova, video-art V. Bistrov
Zasedba vlog:
Onjegin: Oleg Gabišev
Tatjana: Anastazija Sitnikova
Lensk: Dmitrij Fišer
Olga: Jekaterina Žigalova
General: Sergej Volobjuev
Predstava traja približno 90 minut in ima en odmor.
Več o predstavah lahko preberete na http://www.ljubljanafestival.si/sl