Rok Vevar. Prav nobene mistike ni v tem …

Plešejo: Žigan Krajnčan, Katja Legin, Kaja Lorenci, Dejan Srhoj, Nataša Živković. (Foto: Nada Žgank)

V predstavi Morda na videz kdaj kot vsi ljudje Kaja Lorenci razmnoži formo dueta z različnimi plesnimi nalogami in konfiguracijami, pri čemer je duet zamejen z dvema možnima koreografskima kontrastoma: solom kot plesnim samogovorom plesalke, kar je nekakšen predpogoj za vstop v komunikacijo z drugim, ter skupinsko koreografsko konfiguracijo, v kateri dueti vstopijo v svojo nerazločljivo mnoštvo. Duete lahko beremo kot dinamiko posameznikovega samozavedanja, kot mesto srečanja, zaupanja, negotovosti, pa tudi (samo)izgube ali bremena.

Avtorica Kaja Lorenci (foto: Nada Žgank)
Avtorica se giblje na meji, kjer bi koreografija utegnila stopiti na polje različnih naracij in kjer bi plesalci lahko dobili svoje karakterne poteze, a njene koreografske konfiguracije skrbi predvsem njihovo zadrževanje v polju koreografskih problemov. Tako je mogoče njeno delo razumeti kot svojevrsten postopek deteatralizacije, s katerim koreografija nikoli ni izključno in do kraja formalen predlog, hkrati pa se odpoveduje možnosti, da bi iz nje vzniknila še tako nedoločna drama.
Dramaturg predstave Rok Vevar (foto: Nada Žgank)
Morda bi se dalo reči, da gledališki motor pri delu Kaje Lorenci proizvaja koreografske konstelacije, ki postajajo pomensko lepljive, kadar se dosledneje odpovejo svoji možni teatralizaciji. Srečevanja petih plesalcev pa so pogojena z neko odpovedjo obrambam in samozaščitam, ki so naseljena v naša sodobna telesa. Prav nobene mistike ni v tem, ampak materialnost v najširšem možnem smislu. (razmišlja plesni kritik in dramaturg Rok Vevar o najnovejši predstavi avtorice Kaje Lorenci Morda na videz kdaj kot vsi ljudje, ki bo doživela premiero 4. 10. 2016 ob 20.30 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Soustvarjalci in izvajalci so še: Žigan Krajnčan, Katja Legin, Dejan Srhoj in Nataša Živković)