Začelo se je odlično. Bolje od pričakovanega. Imeli smo razpisane avdicije za tekmovalne skupine, plesalke in plesalci so bili polni elana in v pričakovanju novih tekmovalnih dogodivščin in plesnih uspehov. Porajale so se nove ideje med plesnimi pedagogi in koreografi. Na vidiku je bilo veliko novih projektov na domačem in tujem terenu.
Potem pa je prišel marec in z njim karantena. Vendar tudi tokrat nismo obupali in smo našim plesalcem in plesalkam pošiljali svoje plesno znanje po online klasih. Za vse nas je bil to nov izziv, kako trening, ki poteka v dvorani ali na odru, kjer so mere 10 x 10metrov ali več, prestaviti na 2 x 2metra ali celo manj. Mislim, da se nas je večina počutila, kot da plešemo v konzervi oziroma, da ‘zipamo’ treninge.
Ampak tudi to smo preživeli, ker na vse zadnje imamo srečo, da smo zdravi in vemo, da bomo kmalu spet lahko plesali. Zadovoljni in nasmejani obrazi naših plesalk in plesalcev po vsakem online treningu pa tudi veliko štejejo. Vsaj tako smo mislili do oktobra. Sezona se je začela dobro, potem pa je prišel oktober in tako smo spet tam, kjer smo bili marca oziroma še na slabšem.
Moje praznične in novoletne želje vsem so, da bi čim prej lahko šli plesati nazaj v dvorane, studie, na odre … in začetek novega leta naj ne bo zazrt v preteklost, temveč naprej v prihodnost. Čas je za nove, drugačne izzive, bolj drzne, takšne, ki jih nismo navajeni, mogoče nas navdajajo celo s strahom, vendar umetnost to zmore, vsekakor to zmore ples. (o minulem letu koreografinja, pedagoginja in plesalka Polona Boruta)
