Ja, minulo leto je bilo res divje, z moje strani res pestro, plesno pa malo manj … V začetku februarja izvem novico, da bom drugič postal očka in da bom spet dobil sinčka, tako me je ta covid še bolj povezal z družino, saj smo lahko več časa skupaj. Julija nam je nekako uspelo izvesti Break The Floor, ki sploh ni bil tako slabo obiskan s strani tujcev glede na krizo, tako da smo kljub vsemu gostili 13 držav.
V plesu pa, čeprav sem nameraval na državno prvenstvo peljati tri skupine, mora zdaj vse to še počakati, da se razmere umirijo.
Glede olimpijskih iger pa pač tako, spet je odvisno, kdo vse bo pri nas to sodil, ker ko so bile takrat 2018 kvalifikacije pri nas, s sojenjem nisem bil zadovoljen … Mislim pa, da sta edina, ki lahko največ naredita na olimpijskih igrah 2024 in imata tudi največ ‘šans’, Naki in Tomi Činej. Pač da ne bo pomote, takšno je moje mnenje.
Za konec pa bi vsem plesalcem in plesalkam rad voščil čudovite in tople praznike ter da tole ‘politično korono’ čim prej premagamo skupaj … (razmišlja, kako je bilo in kako bo, breaker Dejan Gregl)
