Izteklo se je leto 2020, do zdaj najtežje, polno negotovosti, strahu, iskanja načinov, kako realizirati začrtane programske sklope ob vse več omejitvah. Čeprav je lahko omejitev tudi dobra, da pogledamo na stvari z drugačne perspektive, je to izčrpavajoče. Za mnoge je to težek boj za preživetje. Kljub vsem ukrepom sem uspela izvesti 35. Zimsko plesno šolo, Odprto plesno sceno in nekaj izobraževalnih delavnic za mentorje otroške plesne vzgoje. Žal so odpadle območne plesne revije, ki predstavljajo presek ustvarjanja v društvih, šolah in skupinah ter ponujajo priložnost konstruktivnega strokovnega mnenja, tudi idejne usmeritve za še kvalitetnejše kreiranje plesnih miniatur in predstav. Mnogi so preselili svoje treninge na splet, čeprav je to le rešitev v sili. Ples zahteva fizično prisotnost, dotike, energijsko in duhovno povezanost plesalcev, zato je največja želja, da bo to spet mogoče.
Želim si, da bi bilo leto 2021 zdravo, da bi nas še bolj povezovalo, nam namenilo še več iskrenosti, prijaznosti, strpnosti, naklonjenosti in srčnosti. Naj bo čim več novih možnosti za plesno ustvarjanje, raziskovanje, uspešnih predstav, projektov, nastopov, navdušenih obiskovalcev in pozitivnih spodbud. Naj se širi ‘plesni virus’ povsod in za vse. (razmišlja Minka Veselič Kološa, strokovna sodelavka za ples pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor)
