Počutim se slabo. Naj me peče vest, ker nisem brez vsega? Pravkar sem domov prinesel sobotni nakup. Nič posebnega. Zelenjava, kruh, mleko. Enemu “Kralju Ulice” sem dal drobiž. Potem pa so me v razponu petih minut ozmerjali trije njegovi “kolegi”. Nesramno, cinično in ponižujoče. Mislim, da mi ne gre slabo, čeprav zmeraj bolj pogosto trepetam, če mi bo zneslo ”sestaviti” mesec. Zmeraj večkrat trepetam, če kakšen nujen gospodinjski aparat, računalnik (delovno sredstvo) ali avto (ki ga rabim, da lahko delo opravljam v več krajih hkrati) oddaja čudne zvoke. Zmeraj večkrat trepetam, kako bom kot “prekerc” našel delo in si s tem zagotovil eksistenco. Tu pa tam se kakšna od institucij ne drži pogodbe in zelo zamuja s plačilom honorarja, takrat na tenko piskam. Včasih se res “mečem na zobe” in zmeraj se nekako izide, čeprav zmeraj težje. Dobro, tu pa tam tudi “mečem denar vstran”- enkrat na par let plačam kakšno kazen za prometni prekršek, zaradi lastne neumnosti, zmeraj popolnoma nepotreben strošek, ponavadi v najmanj primernem času. Z davčnimi obveznostmi ne zamujam … Verjamem, da s tem, ko plačujem davke, tudi pomagam drugim, čeprav zmeraj bolj kaže, da “država“ zmeraj bolj skrbi samo zase in “svoje”. Pa ne vem več, če to moje prepričanje še drži … Vedno bolj pogosto “stiskam“, da zvozim. Ampak ni mi hudega. Res ne.
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.