Medtem ko želimo rasizem pripisati zgodovini in ga tam tudi odložiti, so svet ponovno pretresle novice, ki kažejo, da rasizem še kako vztraja in da je problematika še kako pereča. Po usmrtitvi G. Floyda v ZDA, ki je prebudila množice in spodbudila proteste gibanja BLM, se je izkazalo dvoje: da v 21. stoletju sistemski rasizem še kako obstaja in da to, da se pretvarjamo, da ne obstaja, kvečjemu kaže na našo ignoranco, zmožnost odrinjanja in nezmožnost soočenja z večno aktualno problematiko.
Po eni strani se mi zdi smešno, da se v 21. stoletju spet na novo začenjamo pogovarjati o tej problematiki, po drugi strani me straši, da to pri nas sploh še ni tema. Pri nas rasizma ni. To se dogaja nekje drugje, daleč v Ameriki. Ali pač? (razmišlja v svoji najnovejši predstavi Črna koža, bele maske koreografinja in režiserka Maša Kagao Knez, ki vas vabi na online premiero 6. marca ob 20.00 in na dve ponovitvi, 7. in 13. marca, prav tako ob 20.00. Predstava je nastala v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Plesnega Teatra Ljubljana, v njej pa sodelujejo poleg Maše še Lina Akif, Joseph Nzobandora–Jose, Irena Yebuah Tiran in Leticia Slapnik Yebuah.
Soustvarjanje koreografije je delo Rosane Hribar, avtorska glasba pa Boštjana Gombača.)