Poteka četrti teden karantene, vendar vsekakor ne četrti teden mirovanja.
Takoj ko so se v državi začeli ukrepi prenehanja skupinskih vadb oziroma druženja skupin, me je stisnilo v trebuhu in sem se vprašala: “Alice, boš ti to zmogla?” Vendar sem kar hitro spoznala, da bom gotovo našla rešitev, da se bom lahko imela lepo kljub situaciji.
Najprej sem obvestila svoje plesalce, da bomo migali prek zaslonov, vendar žal na moje presenečenje ni bilo veliko odziva. Vem, da to ni preprosto, da je drugače kot druženje v živo, da morda ni ‘tak žur’ pogovarjati se prek medijev, ampak, ljudje, ples se ne ustavi, ples živi, ples preprosto je življenje in s plesom se svet vrti, kot je slogan Plesnega centra ADC. In tako smo z online plesom z majhnim številom plesalcev nadaljevali oziroma nadaljujemo še danes. Dnevno se dogaja v skupini Zumba, kje objavljam videe različnih vadb, vaj, raztezanja, pripravljam izzive, sicer pa plešemo tudi z ostalimi večkrat tedensko v manjšem številu.
Najbolj je ta odlok, ta situacija prizadela tekmovalce, saj nam je prekinila ravno najpomembnejši del naše plesne sezone, in sicer konec pripravljalnega obdobja ter vstop v tekmovalni del. Tekmovanja so bila pred vrati, potrdili smo tekmovanje v Sarajevu s 100 udeleženci, prijavili smo se na različne festivale v tujini ter v Sloveniji, in vendar smo se morali sprijazniti, da je naše tekmovalno obdobje zaključeno, še preden se je pravzaprav začelo. Plesalci so izgubili motivacijo in to je zame najhujša izkušnja v tem korona obdobju. Srčno upam, da bomo lahko splet zaplesali v skupini, na rednih treningih, saj sem prepričana, da to vsi nestrpno pričakujejo in si to želijo.
Sama sem sicer mati štirim otrokom in dve deklici potrebujeta mojo pomoč, tako da sem v dopoldanskem času tja do okoli 14. ure v 3. in 4. razredu osnovne šole (smeh), nato gremo na sprehode, ker imamo za hišo gozd, pozneje pa se začne čas zame in za ples. Snemam različne videe, v pomoč so mi tudi moji otroci. Dnevno smo v gibanju minimalno dve uri. Sem pa v tem času spoznala tudi televizijo in sva postali kar dobri prijateljici. Neverjetno, kako zanimive so oddaje, o katerih le slišim, nikoli pa jih nimam priložnosti videti.
Življenje se mi je vsekakor spremenilo, ampak priznam, da mi je zelo lepo, čeprav sem človek z zelo veliko energije in človek, ki potrebuje veliko gibanja. Toliko časa, kot zdaj preživim s svojimi najdražjimi, ne uspem niti v času počitnic.
Korona je naredila veliko škode, tako za gospodarstvo kot na različnih področjih v človekovem življenju, vendar imamo možnost se odločiti, kako želimo ta čas preživeti − v strahu, v nočni mori ali ga bomo izbrali za čas učenja, napredovanja v osebnostni rasti …
Prepričana sem, da se kljub vsemu hudemu v tem času najde tudi pozitivna slika. Ljudje se znotraj družin povezujemo in mati Terezija je rekla: “Če želiš mir v svetu, pojdi domov in ljubi svojo družino.” Ali poglejmo modre misli Dalai Lame: “Dokler se ne bomo pomirili sami s seboj, ne bomo mogli doseči miru na svetu.” In takih misli, resnic je zapisanih veliko. Zdaj je pravi čas, da se zazremo vase, da se poglobijo odnosi v naši družini, in svet bo gotovo postal lepši, prijaznejši.
Vsekakor pa, ne glede na vse, plesa ne gre zanemariti. Če želimo ostati zdravi, je poleg duševnega zdravja potrebno tudi telesno zdravje. Potrebno je gibanje in ples je najlepša oblika le-tega. (za naš portal razmišlja pedagoginja, plesalka in koreografinja ter vodja Plesnega centra ADC Alice Stojko Saliu)
