Zvezde plešejo četrtič. Lani odnesla globus, letos je Tadeja Pavlič s Sašem Staretom že ‘out’!

Plesalci in drugi ljubitelji plesa smo se veselili plesno obarvanega velikonočnega vikenda. Ker sem ga sama preživela delovno kot sodnica na plesnem tekmovanju, sem si ogledala četrto epizodo Zvezd na posnetku z enodnevno zamudo.
Napoved tematsko obarvane oddaje se je slišala zelo obetavno in z zanimanjem sem si že na poti domov pogledala slike in prebrala, katere filme so producenti izbrali letos. Po slikah sem tudi ugotovila, da so bili kostumi boljši kot v prejšnji oddaji, in izvedela, da sta izpadla Sašo (Stare, op. u.) in Tadeja (Pavlič, op. u.). Škoda. Mislim, da je bil on eden tistih, pri katerem bi se najbolj videl napredek, če bi ostal še malo dlje. Zanimiv koncept oddaje bi pravzaprav bil, če bi na primer točkovna lestvica temeljila na napredku zvezdniških plesalcev, seveda na podlagi sodniških ocen. Tako bi se gledalci skupaj z nastopajočimi veselili vsakega premika v pravo smer, kdor pa bi imel slabše ocenjen nastop kot v prejšnji oddaji, bi šel po lestvici dol. Potem bi tudi odpadli vsi komentarji, kot na primer – kdo ima več plesnih izkušenj. Tak koncept se mi zdi zanimiv, zato ker me spominja na lastno delo s plesalci. Ne vem, koliko se danes ljudje zavedajo, da smo v Sloveniji iz zelo skromnega nabora plesalcev z optimističnim pogledom v prihodnost in s strokovnim delom doma uspeli vzgojiti neverjetno število vrhunskih plesalcev svetovnega kova. Mi nismo imeli take izbire kot v nekih drugih državah. Nismo imeli niti približno toliko finančnih sredstev kot naša konkurenca. Edino, kar smo imeli, so lastnosti, kot so pridnost, vztrajnost, vizija, pa tudi precej trme je bilo zraven. Bili smo pogumni in nepopustljivi. Tako plesalci kot trenerji.
Zaradi takih minulih izkušenj sem od nekdaj navijala za šibkejše, tiste, ki jim ni bilo vse položeno v zibko, tiste, ki so bili na nek način ‘underdogs’. Bolj kot raven plesalcev ali njihovi tekmovalni dosežki učitelja oziroma trenerja me zanima napredek. Cilj vsakogar, ki se uči plesati, vključno s tekmovalci, je, da postane najboljši, kar je možno. če pomislim, koliko talenta se nam je porazgubilo in koliko perspektivnih plesalk in plesalcev se je mnogo prezgodaj odločilo končati plesno kariero tudi zato, ker niso verjeli, da je možno priti do samega vrha kljub nekaterim objektivnim omejitvam. Na drugi strani pa imamo žive dokaze, da je vse možno, če si pripravljen zdržati. Pravijo, da nagrada vedno pride, ampak 95 odstotkov ljudi prej odneha. Jaz v to verjamem.
Malo so mi misli ušle, ampak izpad vsakega tekmovalca v Zvezdah je pravzaprav žalosten predvsem zato, ker se prekine zanimiv razvoj, ki bi mu bili sicer lahko priča, in Saševo pot bi bilo ekstremno zabavno spremljati, predvsem zato, ker bi bil najbolj presenečen nad svojimi dosežki ravno on sam. Upam, da plesnih čevljev ne bo zavrgel in da je dobil ‘plesni virus’, ki mu skoraj nihče ne ubeži, če se le dovolj časa giblje med plesalci, da ga okužijo.

Preden se bom posvetila posameznim nastopom, naj omenim še vnaprej napovedani nastop Ilke Štuhec, ki se je producentom zdel zanimiv dodatek oddaji in očitno nujno potreben podaljšek glasovanja. Najprej plesni nastop voditelja Petra Polesa, potem pogled v zgodovino Katarine Venturini in tokrat vrhunska smučarka v plesni opravi, ki zapleše salso s prvo izpadlim plesalcem Arnejem Ivkovičem. Bi kdo poskusil uganiti, kaj nas čaka prihodnjič? Vsekakor je bil Ilkin plesni nastop dober. Ne bi mogla ravno reči, da je bila boljša od nekaterih tekmovalcev, vendar ‘vsaka čast’ za to, da se je lotila izziva tako profesionalno in da je premagala tudi tremo, tako kot se to seveda spodobi za vrhunsko športnico.
Po ogledu celotnega posnetka 4. epizode moram reči, da so bile tako s plesnega kot tudi scenskega in kostumskega vidika točke precej boljše kot zadnjič. Malo manj osebni pristop in bolj igranje predpisanih vlog je zvezdnike manj obremenilo, in zdi se mi, da je bil pristop vseh lahkotnejši in bolj osredotočen na konkretnejše naloge. Kombinacija plesanja z igranjem vloge in koreografske stvaritve profesionalnih plesalcev so ponudile kar nekaj izjemno dobrih nastopov.

Gorka (Berden, op. u.) in Andrej (Rebula, op. u.), ki sta oddajo začela, sta dobila najvišji seštevek doslej (30!) za charleston na glasbo iz filmskega muzikala La La Land. Gorka je bila fantastična. Svoj ples je tako dobro usvojila, da je bila Andreju enakovredna partnerka in je bila celo na trenutke v ospredju dogajanja, za kar gre seveda tudi zasluga Andreju. Popolnoma zaslužene visoke ocene.

Z dvema točkama manj sta končala na drugem mestu Natalija (Gros, op. u.) in Miha (Perat, op. u.) z argentinskim tangom iz filma Vonj po ženski. Miha kot slepi Al Pacino je bil neverjeten, Natalija pa samozavestna, zapeljiva in z zelo dobrim ravnovesjem med igro in plesom.

Gašper (Rifelj, op. u.) in Maja (Geršak, op. u.) z jiveom iz Pulp Fiction sta zbrala 27 točk. Gašper se je zelo dobro približal Johnu Travolti, pa tudi jive mu je šel dobro, tako v počasnem, kot v hitrejšem tempu. Maja, ki je že v prejšnji oddaji blestela, je spet odlično opravila svoje delo, poleg tega je tudi delovala in odplesala vrhunsko.

Po teh treh parih z vrha lestvice so se zvrstili s po 22 točkami Ivica (Vargan, op. u.) in Matej (Krajcer, op. u.) ter Sanja (Modrić, op. u.) in Miha (Vodičar, op. u.) ter z le eno točko manj Rok (Kunaver, op. u.) in Martina (Plohl, op. u.), Rebeka (Dremelj, op. u.) in Tomaž (Šter, op. u.), Dejan (Krajnc, op. u.) in Jagoda (Batagelj, op. u.) ter Sašo (Stare, op. u.) in Tadeja (Pavlič, op. u.). Le 15 točk sta zbrala Werner (Brozović, op. u.) in Gordana (Grandošek Whiddon, op. u.) s čudno kombinacijo tanga ter glasbe iz filma Ghostbusters ter pristala na zadnjem mestu.

Vem, da spremljanje nastopov na posnetku ali v živo iz studia ni enako, vendar bi jaz glede na to, kar sem videla, ocenila nastop Roka Kunaverja z Martino Plohl precej bolje. Njegova interpretacija Austina Powersa je bila vrhunec večera, in tudi plesno bi njegovemu jiveu težko kaj dosti zamerili. Res je dal več poudarka na igro kot na ples, ampak menim, da tako ekstremen lik, kot ga je predstavil, to zahteva, in mu tega ne bi bilo treba šteti v minus. Jaz bi ju imela na četrtem mestu. Nikakor ni realno, da je imel enak seštevek ocen kot Sašo in Tadeja, Rebeka in Tomaž ter Dejan in Jagoda. Meni sta se zdela boljša tudi od Sanje in Mihe ter Ivice in Mateja.

Ocene so bile v tej oddaji prvič v večjem razponu predvsem po zaslugi spremenjene taktike Katarine, ki je ugotovila, da mora poostriti kriterije, in je imela razpon ocen od štiri do osem, ter Andreja, ki je od dvojk prišel celo do ocene šest. Vse to pa potem na koncu izniči spreminjanje seštevkov ocen v točke, kar je po moje matematično sporno. Wernerjev seštevek 15 mu je prinesel le eno točko manj, kot so jih dobili štirje tekmovalci s seštevkom 21. Pri glasovih gledalcev se seveda ne more zgoditi, da bi več tekmovalcev zbralo popolnoma isto število glasov, zato bistveno spremembo na točkovni lestvici naredijo glasovi. Zato se je lahko zgodilo, da sta izpadla Sašo in Tadeja, ki res nista bila najslabša.

Že po prejšnji oddaji se mi porajajo vprašanja o pravilih tekmovanja. V primerjavi z BBC-jevim originalom je pri naši različici vse bolj ohlapno. Tam se natančno ve, pri katerih plesih dvigi niso dovoljeni, koliko taktov oziroma sekund sme par plesati brez predpisane plesne drže oziroma brez kontakta, in predvsem je izbor glasbe mnogo korektnejši in ritmično ustreza plesu, ki ga paru predpišejo.

Bojim se, da v želji po čim večji gledanosti oddaja izgublja največ ravno pri plesu. V plesnih krogih je vedno več ljudi nezadovoljnih in ni jih malo, ki odkrito povedo, da oddaje ne bodo več spremljali, ker je vsega drugega več kot plesa, pa še takrat se počutijo opeharjene, ker je glasbena podlaga neprimerna ali pa nastop premalo temelji na plesanju zvezdnika.

V zadnji epizodi smo bili vendarle priča nekim plesnim presežkom, kar me je znova navdalo z upanjem, da bomo videli še kaj zanimivega v prihodnje.

View Gallery 11 Photos