Za konec Ljubljana Festivala Eifmanova psihologija norosti in Leimanisova klasična baletna fantazija

Up & Down (Foto: Jack Devant)

64. Ljubljana Festival je svoja poletna festivalska vrata zaprl na velikem odru Gallusove dvorane 13. septembra z uprizoritvijo baletne  predstave Up & Down v koreografiji Borisa Eifmana in v izvedbi Akademskega državnega baleta Borisa Eifmana.

… (foto: Ljubljana Festival)
Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga deluje pod umetniškim vodstvom koreografa Borisa Eifmana, ki ga štejejo za enega velikih svetovnih koreografov in je po svojem sodobnem baletnem izražanju tudi koreograf nove dobe. Eifman že četrtič gostuje v Ljubljani, kjer se je uspešno predstavil s svojim dramskim koreografskim izvirnikom Balet Onjegin, z originalno postavitvijo baleta Don Kihot ali Fantazija norca in leta 2004 tudi z Rdečo Giselle. Rodil se je leta 1946 v Rubovskem na Altaju, leta 1972 je končal baletni oddelek leningrajskega konservatorija, plesal pa v ansamblu baletnega gledališča Kirov, leta 1977 je ustanovil svoje baletno gledališče, ki že skoraj štiri desetletja deluje pod njegovim imenom in vodstvom. Zaradi svojih dokaj modernih baletnih pristopov je imel kar nekaj ovir na državni ravni, njegova dela pa so polnila dvorane, ko se je svobodno loteval vseh prepovedanih tem v obdobju Stalinove diktature, v tem času pa  zasnoval svoj izvirni koreografsko pripovedni jezik oziroma psihološki baletni teater, kot ga sam imenuje.
… (foto: Ljubljana Festival)
Balet Up & Down je eno Eifmanovih zadnjih koreografskih del, s katerim že od začetka leta 2015 gostuje po Evropi in ZDA. Je eden njegovih baletov, kjer se znova dotika psihologije norosti po vzoru znamenitega romana Nežna je noč / Tender is the Night slavnega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda (1896-1940). Libreto baletne predstave sledi skrčeni zgodbi dogajanja po Fitzgeraldovemu romanu, koreografija pa teče na glasbo Georgea  GerschwinaFranza Schuberta in Albana Berga. Eifman spleta plesno dramaturgijo v prefinjeno oblikovanih duetih in solističnih izpovedih glavnih likov; Dick Diver / Sergej Volobujev, Nicol Warren / Marija Abašova, Nicolin oče / Oleg Mokrov; Tommy / Igor Subotin, ki se hkrati predstavijo kot dobri igralci.
… (foto: Jack Devant)
Vsebina se dogaja v 20. stoletju, v ospredju je psihiater, ki se v bolnišnici razdaja svojim bolnikom, med njimi je tudi zlorabljena   milijonarjeva hči Nicol. Med bolnico in zdravnikom preskoči iskrica, sledi tudi poroka v umobolnici in še krajši čas bivanja v tej ustanovi do njene ozdravitve, nato pa se poročeni par preseli v bogato razkošje Nicoline družine. V tej družbi se zdravnik očitno ne znajde, saj si privošči filmsko ljubico, se zapije, bogata žena pa dobi novega oboževalca, medtem ko sam konča v svoji psihiatrični bolnišnici, vendar tokrat kot bolnik.
Prvo dejanje baletne uprizoritve se obetavno začne s slikovito scensko predstavitvijo bolnikov. V prvem dejanju podpira in ilustrira zgodbo še scena, ko preprosto in domiselno spreminja ter dopolnjuje koreografsko zasnovo (scenograf Zinovi Margolini) ob svetlobnem oblikovanju (Gleb Filštinski in Boris Eifman), pohvalo si zasluži še raznovrstno in žanrsko zaokrožena kostumografija neštetih ter stilno različnih kostumov (Olga Šajšmelašvili). Prvo dejanje je Eifman gradil na individualnih zgodbah, se tudi predstavil kot koreograf ekspresije in bogatega plesnega izrazoslovja, ki prefinjeno in dovršeno vlada prostoru. Ti umetniški vtisi pa kar zbledijo ob koncu prvega dejanja v norišnici in ob poroki zdravnika z bolnico, ko smo priča klišejskemu slikanju norčavosti; saj še vedno živi spomin na Maguy Marin in njeno študijsko  poglabljanje v stanja slaboumnih s predstavo May B, ki je pred nekaj desetletji gostovala tudi pri nas.
… (foto: Jack Devant)
Drugo dejanje steče v stilu komercialnih TV-serij in kar kliče po številnih ‘zakajčkih’, ki se sami postavljajo, ko se na odru vidno hiti in brez dramskega povezovanja, kot bi se želelo zgodbo čim prej speljati do konca, ko se izpostavljajo posledice, vzroki pa so nejasni. V stilu srednješolskih plesišč in disko klubov (pri nas tam v 60.- 70.) se neumorno pleše ter se istovetno ponavlja v lahkotnih skupinskih in preprosto zastavljenih plesnih formacijah parov, ko se verjetno želi predstaviti zahodni slog življenja v obdobju pisateljevega romanu Nežna je noč. Dobi se tudi vtis, da si je doktor kar sam kriv za nastalo situacijo osebnega propada, kar sicer drži, vendar o kakršnikoli kritiki  kapitalistične združbe pa ni bilo jasno izraženih sledi. Lahko rečemo, da bi to lahko bil scensko poudarjen incest, ki pa se dogaja vse ljudske čase in na vseh družbenih ravneh, ali noro poplesavanje bogate družbe, saj je ples praktično zajelo ves svet v času med obema vojnama, še posebej po drugi svetovni vojni. Nicolin oče je v prvem dejanju večkrat motovilil s ponujanjem denarja psihiatru, ki ga je ta odklanjal, in se že tu zastavi prvi zakaj, ko to njegovo početje ni imelo v predstavi kakega vidnejšega poudarka .    
Gusar … (foto: Tiberiu Marta)
Najnovejše baletno delo koreografa Borisa Eifmana Up & Down je vsekakor bilo vredno ogleda ne glede na pripombe, ki se usmerjajo na  dramaturško in režijsko zasnovo predstave po znani vsebini Fitzgeraldovega psihološkega romana. Občudovanja vredna je bila plesna izvedba plesalcev Akademskega državnega baleta B. E., tudi koreografov poseg v sodobni baletni jezik in fizično zahtevni slog novodobnega gibalnega izražanja, s katerim je Eifman strukturiral intimo duetov, in to brez besed, v slikoviti plesni ekspresiji in gibalni scenski poetiki.
… Tetiana Svetlična … (foto: Tiberiu Marta)
Pet dni prej, 7.septembra, pa je na odru Gallusove dvorane gostoval Balet SNG Maribor s klasično baletno fantazijo Gusar / Le Corsaire skladatelja Adolpha Adama, po izvirnem libretu Julesa-Henria Vermoya de Saint-Georgesa in po Byronovem epu v verzih Le Corsaire. Balet Gusar je bil premierno uprizorjen letošnjega 8. aprila na Velikem odru SNG Maribor v koreografiji Latvijca Aivarsa Leimanisa, o predstavi in premiernem navdušenju gledalcev in tudi sicer uspešnih uprizoritvah je bilo že veliko napisanega na našem portalu.
… (foto: Tiberiu Marta)
Ljubljansko občinstvo, željno klasičnih baletnih predstav, je dobro sprejelo gostovanje in izvedbo mariborskega baleta Gusar. Tisti, ki smo videli premiersko izvedbo, smo dobili vtis, da gre za popočitniško predstavo, ko so plesna telesa še v fazi pripravljanja na novo sezono, kar je  bilo najbolj opazno v ženskem baletnem ansamblu, ki so ga sicer pravočasno in uspešno popestrili z gosti iz Ljubljane, kjer so zaplesale mlade članice ljubljanskega baletnega ansambla: Metka Beguš, Lara Flegar in Neža Rus, letošnja maturantka ljubljanskega konservatorija, ki je svoje počitnice preživljala delovno na baletnih seminarjih v Zagrebu in v Piranu v sklopu Mladega slovenskega baleta. Nič manj niso bili počitniško delavni učenci mariborskega konservatorija, ki nastopajo v predstavi in so čas počitnic prav tako preživljali v delovnem vzdušju na seminarju v Zagrebu in Piranu ter pred šolskim začetkom še na Bledu: Neja Hrastar, Lara Maher, Assija Sultanova, Leticia Dvoršak, Nina Kramberger, Jan Trninič in Jakob Korošec, v tem šolskem letu pa že študent  baletnega konservatorija Maribor. Očitno imamo mlade in perspektivne baletne plesalce, ki si želijo tudi baletnega poklica in se resnično trudijo za uresničitev svojih želja, kar je bilo tokrat opazno tudi na predstavi.  
… (foto: Tiberiu Marta)
Za baletni čar gostujoče predstave Gusar v Ljubljani je poskrbela Asami Nakashima, dobila je tudi največ aplavza za svojo vlogo Gulnare, ko je kot dih sape zaplesala svoj baletni spev v prvem dejanju in sta skupaj s Filipom Juričem / Lankedem bila navdušujoča tema baletnih oboževalcev v času odmora. Tako Asami kot Filip sta od aprila naredila vidni solistični preskok, zato ni čudno, da je nekaterim bilo kar žal, da je vloga Lakadema, trgovca s sužnji, v prvem dejanju in ob njegovi smrti pač poniknila oziroma da Filipa ni bilo več na spregled na odru.
… Tetiana Svetlična in Yuya Omaki …(foto: Tiberiu Marta)
Asami Nakashima in Yuya Omaki, ki v predstavi nastopa v vlogi Sužnja v drugem dejanju, sta na 27. Mednarodnem baletnem tekmovanju v  Varni med 155 tekmovalci osvojila bronasti medalji, zato tudi ne čudi, da sta prevladovala na baletnem odru v Ljubljani, ko sta tudi onadva posvetila svoje poletje baletnim izzivom. O solističnih izvedbah in hvali Antona Bogova v glavni vlogi Gusarja Conarda, Sergia Moge v vlogi Birbanta ter  treh Odalisk / Galine Čajko, Tijuane Križman Hudernik in Hristine Stojčeva je bilo že govora ob premierni uprizoritvi, in so bili tudi zdaj, tako kot moški del plesnega ansambla, kljub počitnicam tisti nosilni steber predstave.
Verjetno bi bil že čas, da Tijuana Križman Hudernik, zdaj ko je mariborski ansambel žal zapustila solistka Catarina de Meneses ob angažmaju v HNK Zagreb, poseže po klasičnih baletnih vrhovih.

View Gallery 12 Photos