Dalanda Diallo je oblikovala program letošnje Odprte plesne scene, ki se bo odvijala med 21. in 23. junijem na različnih prizoriščih v Mariboru. Odprta plesna scena je del Festivala Lent in praznuje letos 35 let.
Dalanda, lep pozdrav. 35 let Odprte plesne scene ni kar tako. Kaj pomeni ta številka, ki je hkrati povabilo na plesno dogajanje Festivala Lent?
Ta številka pomeni predvsem bogato tradicijo. Odprta plesna scena je eden najstarejših plesnih festivalov v Sloveniji in skozi desetletja je postala pomembna platforma za številne plesne ustvarjalce iz Maribora in širše. Za to gre velika zahvala Minki Veselič Kološa, ki je ogromno prispevala k razvoju plesa v Mariboru, njen vpliv pa je še danes močno prisoten tudi na slovenski profesionalni plesni sceni. Leta 1992 je Snježana Premuš skupaj z Vesno Kukič Knez in Davidom Orešičem na ulicah Maribora uprizorila predstavo Bog igra golf. Prav ta dogodek je Minko navdihnil, da je začela ustvarjati festival, ki že več kot tri desetletja povezuje ljubiteljsko in profesionalno plesno ustvarjanje.
Ob 35. obletnici se simbolično vračamo k začetkom. Z gostovanjem Snježanine predstave Globina na površju se poklanjamo ustvarjalcem, ki so soustvarjali zgodovino festivala, hkrati pa opozarjamo, kako pomembno je, da Odprta plesna scena ostaja živ prostor srečevanja, razvoja in predstavljanja plesne umetnosti.
Kako si izbrala letošnji program? Je bilo vodilo mogoče tematsko?
Vodilo ni bilo tematsko, vseeno pa sem skušala slediti osnovni viziji Odprte plesne scene – povezovanju različnih generacij ustvarjalcev in različnih stopenj plesnega razvoja. V programu se tako srečujejo mladi plesalci in avtorji, nagrajenci plesnih šol, plesni kolektivi, umetniki na začetku profesionalne poti ter nekatera najpomembnejša imena slovenskega sodobnega plesa. Pomemben poudarek je tudi povezovanje. Letos program soustvarjamo skupaj z Društvom Nagib, kar dodatno krepi idejo skupnosti in sodelovanja, ki jo želimo razvijati tudi v prihodnje.
Kdo vse prihaja v Maribor?
Program je letos res raznolik. Festival odpirajo Fragmenti v gibanju, večer kratkih koreografskih del in plesnih miniatur, na katerem se bodo predstavili ustvarjalci in skupine iz različnih slovenskih plesnih okolij – od Plesnega foruma Celje, Centra plesa Maribor, Galerije plesa Maribor, Glasbenih šol Krško, Trbovlje in Ljutomer do domačih ustvarjalcev iz Plesne izbe Maribor, premierno bodo uprizorjena kar tri krajša koreografska dela: Jerneja Fekonja: Sanjaj, ljuba moja, Mojca Ussar: Jaz sem in Katarina Barbara Kavčič: Telo. Fragmentom sta posvečena dva termina: nedelja, 21. 6. in torek, 23. 6. Gostimo tudi letošnjo Prešernovo nagrajenko Matejo Bučar z delom V izvrstnem redu, ki združuje vrhunske ustvarjalce različnih generacij slovenskega sodobnega plesa. Posebno mesto ima predpremiera plesnega diptiha Znotraj – Onkraj v izvedbi MN Dance Company, ki združuje mednarodno zasedbo plesalcev in koreografske poetike Nastje Bremec Rynia, Michala Rynie ter Mariboru zelo dobro znanega Miloša Isailovića. Festival pa zaključujemo s predstavo Globina na površju Snježane Premuš, ene ključnih ustvarjalk slovenskega sodobnega plesa, s čimer se simbolno vračamo k samim začetkom Odprte plesne scene.
Predvidevam, da si ponosna še posebej na predpremiero MN Dance Company, kajne? Kako se je zgodila odločitev, da iz Nove Gorice priplešejo na mariborski oder?
Res sem vesela, da letos gostimo MN Dance Company. To je bila ena mojih velikih želja in zelo sem hvaležna tudi Narodnemu domu Maribor, ki je kot soorganizator festivala prepoznal pomen tega gostovanja. Ker sama delam z mladimi plesalci, vidim, kako močno jih navdušuje plesni jezik Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie. Prav zato se mi zdi pomembno, da kakovostne profesionalne produkcije pripeljemo tudi v naš prostor. Če želimo vzgajati plesno občinstvo prihodnosti, moramo mladim omogočiti stik z vrhunskimi predstavami. Takšna srečanja pogosto odpirajo radovednost, širijo obzorja in spodbujajo zanimanje za sodobni ples tudi širše. Posebno veselje pa predstavlja tudi sodelovanje z Milošem Isailovićem, ki ga mariborsko občinstvo dobro pozna iz naslovne vloge v Clugovem Peer Gyntu. Njegov avtorski prispevek daje predstavi še dodatno težo.
Seveda izpostaviš tudi letošnjo Prešernovo nagrajenko Matejo Bučar, ki se bo po dolgem času predstavila mariborski publiki. Kaj je botrovalo tej programski odločitvi?
Gostovanje Mateje Bučar je rezultat letošnjega sodelovanja z Društvom Nagib Maribor. Takšnega programa brez partnerskih organizacij, ki prispevajo tako vsebinsko kot produkcijsko podporo, ne bi bilo mogoče izpeljati. Ker je Mateja Bučar letos prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, se nam je zdelo njeno gostovanje še posebej pomembno in aktualno. Gre za umetnico, ki je pomembno zaznamovala razvoj slovenskega sodobnega plesa, zato je njena prisotnost na jubilejni izvedbi festivala tudi svojevrsten poklon zgodovini in razvoju plesne umetnosti pri nas.
Odprta plesna scena vsako leto prispeva h kakovosti in raznolikosti Festivala Lent. Kaj pa si želiš v prihodnje?
Želim si še več sodelovanja med mladimi ljubiteljskimi ustvarjalci, plesalci na začetku profesionalne poti in uveljavljenimi umetniki sodobnega plesa. Prav ta srečevanja ustvarjajo prostor za izmenjavo znanja, navdiha in novih povezav. Želela bi si tudi tesnejšega sodelovanja z vsemi kakovostnimi plesnimi šolami, ki delujejo v Mariboru. Mnoge med njimi ustvarjajo odlične plesalce, vendar so pogosto usmerjene predvsem v tekmovalni vidik plesa. Verjamem, da bi lahko skupaj še bolj krepili tudi uprizoritveni in umetniški vidik plesne ustvarjalnosti. Zelo pomembno je tudi, da lahko program izvajamo v prostorih, kot je Lutkovno gledališče Maribor. Takšen oder plesalcem daje občutek priznanja in profesionalnosti, občinstvu pa kakovostno umetniško izkušnjo. Seveda pa si želim tudi več finančne stabilnosti, saj bi nam to omogočilo dolgoročno načrtovanje in nadaljnji razvoj festivala. Predvsem pa si želim, da bi Odprta plesna scena ostala zavezana svojemu temeljnemu poslanstvu, ki ga je zastavila že Minka – povezovanju ljudi skozi ples.
Za konec – zakaj letos obiskati Odprto plesno sceno?
Ker ponuja nekaj, kar je danes vedno redkejše: neposredno srečanje med ljudmi, umetnostjo in skupnostjo. V nekaj dneh združi mlade plesalce, izkušene ustvarjalce, domače in mednarodne umetnike ter občinstvo, ki ga povezuje radovednost in ljubezen do giba. Letošnji program je hkrati pogled nazaj in korak naprej. Ob 35-letnici se spominjamo ljudi, ki so festival ustvarili, obenem pa odpiramo prostor novi generaciji plesnih ustvarjalcev. Prav v tem dialogu med tradicijo in prihodnostjo vidim največjo vrednost Odprte plesne scene. Ples je živ samo takrat, ko ga delimo z drugimi – in prav to je bistvo tega festivala.
Hvala in naj bo uspešno. Program bo dnevih pa si oglejte tukaj https://nd-mb.si/festival-lent/festival-lent-2026/program-festivala-lent-2026/