Rožanci navdušili. Večer folklorne svetlobe ob pravšnji domači štimungi

Letni koncert Folklorne skupine Tine Rožanc Svetloba je bil svečano in v siju svetlobe uprizorjen v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v soboto,  23. aprila. Tri generacije rožancev, od najmlajših do najstarejših, so v uri in pol zaplesale slovenske folklorne plese pristno, veselo in ob pravšnji domači "štimungi".

Že od slovenske osamosvojitve so naše folklorne skupine začele vneto raziskovati slovensko narodno dediščino, rezultati pa so se izkazali v pestro obarvanih folklornih in glasbenih uprizoritvah slovenske plesne dediščine. Tako vedno znova odkrivamo, da je naša Slovenija resda mala po površinski kvadraturi, vendar pa sila bogata po izjemni in raznovrstni umetniški dediščini, ko imajo vsak kraj, vas, trg ali mesto lastno tradicijo in folklorno barvitost, ki jo znajo povezati tudi z delovnimi navadami kraja.

Tako je tretja generacija rožancev, veteranska skupina FS Tine Rožanc, zavela svoj zanimiv Ples iz Ribniške doline (odrska postavitev in glasbena priredba dr. Bruno Ravnikar), ko niso manjkali ne sita in ne lajna ter so gospe s "kuhavnicami" zavrtele svoje gibke roke, seveda tudi noge. To je bil ples spoštovanja in poklonov, s posebnimi nagibi v čast  županu in gospodu "dohtorju", ob urnem valčku in v  promenadnih korakih rahlih prstnih tikov, ki jih beleži tudi naša zgodovina izraznega plesa pod imenom tipajoči korak. Še en dokaz, da se je umetnost vedno napajala iz pristnih narodnih oblik in narod  je na vekomaj bil in bo ustvarjalen, saj je človeku njegova umetelnost kar položena v zibelko. Ribniško plesno veselje so krasili kostumi FS Tine Rožanc, preprosto pristno oblikovana oblačila, ki niso uniformno zasnovana, ampak pestro sestavljena iz različnih kostumskih oblik tistega časa in prebivalcev domačega okraja, pa še pokrivala kažejo na individualno izbiro, ali pa barve ter oblike kril, in praktične, vendar po lastni želji izbrane ženske rute.Celotna kostumografija je sestavljena iz  značilnih noš, s poudarkom na njihovi krajevni oblačilni raznovrstnosti (kostumografija: Alenka Fortuna, Ana Gabrovšek, Ana Lucija Hočevar, Klemen Koritnik, Jože Levka, Gal Perhaj in Katarina Šrimpf).

FS Tine Rožanc deluje pod okriljem Železničarskega kulturno-umetniškega društva ŽKUD, in to že 67 let, letošnji koncert pa so še posebej želeli osvetliti ter ga zaveti pod svetlobo odrskih luči, ga tudi smiselno osvetliti s plesno-glasbenimi vsebinami skupaj z gostujočim tamburaškim orkestrom, in tako je dobil naslov Svetloba. In svetlobe je ta večer bilo veliko, prinašali so jo nastopajoči, za tisto odrsko in prevladujočo pa je dobro poskrbel Gregor Smrdelj, za ton pa Marko Turel. Koncert je stekel v režiji Anje Cizel in Klemena Bojanoviča ter pod umetniškim vodstvom Irene Ham, Marka Kosmača, Ane Dolinšek, Maruše Fugger in Ane Lucije Hočevar.

Da gre za večer folklorne svetlobe, so bili takoj ob nakupu vstopnic še prav posebej opozorjeni gledalci, ko je vsak dobil malo lučko, s katero se je svetilo in utripalo po želji. Lučke pa so povsem osvetlile avditorij, ko so se zavrteli plesi iz Kostela: Dajte, dajte ne štentajte (Mirko Ramovš, Drago Kunej) in so svatovsko veselje na vso moč spodbujali glasbeniki, medtem ko so ženske obredno oblačile in pripravljale nevesto; k slavju in svatovskem vzdušju je doprinesel tudi svetlobni sij iz avditorija, torej s strani gledalcev, zunanjih povabljencev  k veselemu svatovanju.

Prikupno dekle je v solističnem plesu: Svetlobo krast (Anja Cizel, Oskar Stopar) zaplesalo kar ob sencah glasbenikov v ozadju, nastal pa odrski duet v igri senc, uprizoritvena senčna animacija, ki je spodbujala mladenkino plesno urnost, njej pa je sledilo še eno dekle. V svoji glasbeni scenski priredbi so glasbeniki prinesli svoje lučke kar s seboj, ko tiste dni žarnic očitno še ni bilo na spregled. 

Čarovniški srh je v temi noči gotovo kdaj in koga lahko spreletaval ob pogledu na nočne vzhodnoštajerske plese: Tak se pleše kosmatača (Mirko Ramovš, Jure Jenko), ko so plesali z osvetljenimi glavami oziroma izrezljanimi bučami. Pomislila sem na ameriško noč čarovnic, po tem plesu sodeč jo je lahko uvozil kak naš Štajerec iz vzhodne štajerske.

Da pa ne strašijo le ponoči z osvetljenimi bučami, ampak znajo zaplesati tudi po dnevi, so se predstavili v pisanem skupinskem plesu. Sicer se svetloba začne ob svitu in se je s plesi iz Istre ter okolice začelo tudi plesno Svitanje (Anja Cizel, Klemen Bojanovič) folklornega koncerta FS Tine Rožanc.

Najmlajši pa so zabavali in nasmejali v zabavni otroški scenski priredbi Okoli kresa (v postavitvi Ane  Dolinšek, Maruše Fugger, Ane Lucije Hočevar in v glasbeni priredbi Klemena Bojanoviča), ko so nalagali drva za kres in ga tudi prižgali, tako kot je to lahko na odru, ubrano lepo pa so zaplesala dekleta in se veselo poigravali fantje, mali "hlačnik" pa imel sila veliko skrb zavoljo prevelikih hlač, ko je ves čas tekanja in poskakovanja pridno poskrbel, da ga te ne zapustijo, in nasmejal gledalce. Otroci so plesali bosi, bili naravni, sproščeni in prav prisrčni.

Pastirji iz Blok so prišli s palicami, tudi v coklah, in plesali ter trkali ritem v svojem pastirskem plesu: Bloški pastirski plesi (dr. Bruno Ravnikar),  tudi se pomladno okrasili z zimzelenimi vejami ter v kolu urno bosonogi zaplesali.

Tudi tiste dni ni teklo vse gladko in so se dekleta kar borila za svojega plesalca, še posebej če je bil edini in je lahko izbiral …  On in onidve so se zavrteli v trojki želja, nerganja v plesu Raus (postavitev Ana Cizel, Bojan Staniša, glasbena priredba Klemen Bojanovič, Oskar Stopar). 

Plesalo se je in plesalo, tudi zavilo na Dolenjsko pa v Mežico in so stekle viže iz Ziljske doline ter je tudi ura in pol folklornega programa hitro, skoraj prehitro minila, tako pristno sveže in veselo je tekel program med temo in svetlobo, ob svatih, otrocih, meščanski gospodi in v vaškem zelenju, plesalci FS Tine Rožanc pa so znova navdušili.

View Gallery 13 Photos