Prenovljene Križanke so dobile nov, moderen oder, ki ga je prvi preizkusil, krstil muzikal Vesna, in to 24. avgusta ob 20.30. Na novinarski konferenci na pergoli Križank ob pregledu festivalskih dogodkov zadnjega avgustovskega tedna so še dopoldan potekala zaključna dela, pozneje pa že odsevala njegova gladka odrska površina. Žal pa gledališče poletnih Križank, tako kot so si zamislili, projektirali in že nabavili potrebne konzole, letos ne bo dokončano. Gotovo bo trajalo veliko dlje kot letošnja arheološka izkopavanja, ki so podaljšala načrtovani čas postavitve novega odra, saj bo zavoljo statike strehe treba prej preseliti celotno šolo, srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, obstoječo stavbo pa tudi primerno obnoviti.
Vesna se vrača v Križanke po enem letu, po lanski junijski premieri, med tem časom je bilo že uprizorjenih 50 predstav tega muzikala, ki je nastal po filmski predlogi z istim naslovom in po izvirni zgodbi ter scenariju Mateja Bora, libreto zanj je prispeval Janez Usenik, avtor glasbe je Matjaž Vlašič, režiral ga je Vojko Anzeljc in koreografijo zasnoval Miha Krušič. Muzikal je imel ob lanski generalki kar smolo z vremenom, saj je premiera bila prestavljena, vendar pa prva uprizoritev za javnost stekla skupaj z generalko, o sami predstavi pa le bilo nekaj kritike, čeprav so na generalki ali prvi uprizoritvi gledalci kljub vsemu ob koncu vstali in nepretrgoma ploskali, saj je ravno na koncu celotni ansambel zažarel z neverjetno energijo, tako da poklon ni bil samo poklon, temveč zaključni presežek, ki se je kar ponavljal, medtem ko sta med predstavo odsevala hlad in razvlečenost, tudi se dogajali predčasni odhodi.
O muzikalu Vesna po preteku enega leta sta na tiskovni konferenci spregovorila ter ga na novo predstavila producent Gorazd Slak in režiser Vojko Anzeljc. Ob tem je bilo omenjeno, da so prvi začetki, ki jih je ustvarjalna ekipa obeh izvirnih slovenskih muzikalov, Vesne in Cvetja v jeseni, dobesedno orala, bili kar zahtevni, saj že na avdicijah ni bilo pričakovanega odziva, ko ni bilo dovolj mladih talentov, ki bi znali hkrati peti, igrati in plesati. Slak je omenil, da se je v tem času povečal možen izbor mladih, tudi posredoval, da imamo glede na število prebivalcev v tem času celo več muzikalov kot Anglija; saj je trenutno v Sloveniji kar osem ansamblov, ki jih uprizarjajo. Prav tako je dejal, da so v minulem letu opravili kar 80 in več rezov v strukturo muzikala Vesna, tako da predstava ne bo identična takratni premierni. Za dopolnitve in popravke so se odločali, ko so spremljali odzive gledalcev, se pogovarjali o predstavi, analizirali, kaj je bilo v prvi predstavi dobro in kaj ne, potem so muzikal dopolnjevali, tudi krajšali, in nastalo je nekaj glasbenih ter besedilnih sprememb. Predstavo so pred meseci uprizorili še srednješolcem, njihov odziv pa bil dober smerokaz, da so na pravi poti in da muzikal Vesna odseva srednješolsko generacijo. Skoraj je že kazalo, glede na minulo petkovo vremensko napoved, da muzikal Vesna nima sreče, saj je na dan letošnje uprizoritve padalo in padalo, tudi se shladilo, da bi končno nehalo deževati okoli dve uri pred uprizoritvijo. Na odru in pred predstavo je navzoče ter kar napolnjeno dvorano Križank pozdravil producent Slak, tudi se zahvalil, da so prišli kljub vremenu, in seveda zaželel prijeten večer; bil pa to prijeten in topel pozdrav pred samim začetkom. Vreme je le napravilo svoje, saj je bilo hladno in kar nekaj obiskovalcev poletno napravljenih, tako da je po enournem prvem dejanju tudi nekaj teh zapustilo prizorišče. Skrajšali so celo odmor med dejanji, da ne bi gledalcev še enkrat presenetil dež.
Dejansko je bil muzikal pozitivno dopolnjen, nova dinamika je bila očitna, skoraj nič več vmesnih praznih prostorov, deloval je kot celota, in bi se lahko kar primerjal s filmsko zaokroženostjo. Premična scena scenografke Grete Godnič je leteče preletavala odrski prostor, tako hitro so tehniki spreminjali scenska zaporedja, kajti muzikal se dogaja na mnogih ljubljanskih prostorih: v hiši mame in ob nergavem sosedu, umetniku Trpinu, pa na ulicah, tudi na trati, letališču, v šoli ter stanovanju Vesninega očeta. Medprostorske scenske menjave so zapolnili z glasbenimi vložki in dogajanjem v mestu, ob srečanjih, klepetu, nastale so tudi fotografske zamrznitve, seveda s plesom, za povrh pa se je dogajalo še v ozadju za prosojno zaveso. Plesali so zboristi, med njimi tudi nekateri bolj plesno ubrani, tokrat bolj usklajeno. Dogajala se je še kaka zakasnitev, verjetno zavoljo scene, ko je kdo zadnji trenutek pristopil k plešoči skupini ter se tudi z zamikom ujel v dani gibalni sekvenci; kot najbolj plesno ubrana skupina so se izkazale letalke padalke na letališču.
Profesionalno so izstopali in botrovali predstavi svoj scenski šarm: Kondrad Pižon/Trpin, Nuša Derenda/teta Ana, Nives Mikulin/mama, Mariša Jagodič/Hiperbola, za posebno presenečenje pa poskrbel Marjan Bunič/Kosinus, ne le kot igralec vloge in pevec toplega glasu, ki ga ljubi tudi mikrofon, ampak kot mladostno plešoči profesor, ki je imel več gibalnega ritma ter karizme kot nekateri prisotni gibalci.
Flora Erna Lotrič je svojo Vesno prijetno izpopolnila, je ljubka, naravna ter pevsko dominantna, njen Samo/Robert Korošec ji je kar šarmantno ter dosledno sledil v svoji vlogi, tudi njuna srečanja in ljubezenski prizori so bili tokrat doživeto izpopolnjeni ter so kar romantično izzveneli. Sandija je odigral Boštjan Korošec, ki zna biti zabaven, vendar tudi poseči čez zabavne okvire, pa še z mikrofonom ni bilo vse najbolje. Glasbeniki v orkestralni izvedbi Boštjana Grabnerja so bili prisotni na levi strani avditorija, žal tudi večkrat preglasili pevce, še sploh na začetku Srđana Milovanovića/Krištofa, ki je sicer dobro zavel svojo vlogo. Tudi fantovska trojka je bila sila razposajena ter timsko uigrana, na trenutke celo nekoliko preveč spontano razpuščena, zabavali pa le so. Tehničnih težav ni bilo ravno zaznati, mogoče ob koncu, ko je luč zatajila in se je čakalo na osvetlitev, preden so lahko nastopili zboristi.
Po enem letu se je muzikal Vesna po svoji dinamiki in humorni romantiki le približal filmski izvedbi, jo dokaj dobro tudi odseval ter zaobjel, pač kolikor se je lahko pričakovalo od ljubiteljev tega žanra, ki se učno vzpenjajo po stopničkah dobre izvedbe in obvladovanja tovrstne scene, ki vse bolj osvaja slovenske odre. Gledalci so s ploskanjem večkrat na odprtem odru nagradili izvedbe glavnih junakov, tudi smeha ni manjkalo, na koncu pa junake pozdravili še z odmevnim aplavzom.
