(P)osebno. Hvalevreden dogodek, pa čeprav on line.

(P)osebno na odru SNG Opera in balet Ljubljana (foto: Darja Štravs Tisu)

Zasneženega tretjega decembra ali na ta veseli dan slovenske kulture, na dan rojstva slovenskega pesniškega velikana Franceta Prešerna je ljubljanska Opera napovedala spletno premiero kratkih utrinkov, glasbeno scenskih miniatur, kot so jih poimenovali.

Vsekakor je vsaka napoved umetniškega dogodka v teh čudnih, vendar žal tudi aktualnih razmerah velik in hvalevreden dogodek, ko občinstvo žeja po kulturi. Glede na naslov sem najprej pomislila, da gre za operno oziroma veselo operetno sceno, ki sta tudi pravšnji predstavnici glasbeno scenskega repertoarja ljubljanske Opere. Ob tej priložnosti pa po možnosti popestreni še s kakim plesnim vložkom. Besedilo elektronskega vabila pa oznani, da ’korona program’ SNG Opera in balet Ljubljana vključuje tudi snemanje inštrumentalnih, opernih in baletnih miniatur, kar je dozorelo v sodelovanju z umetniškima vodjema opere Markom Hribernikom in baleta Petrom Đorčevskim. Torej se v napovedani spletni premieri pričakovano prepletajo glasbeno plesne oziroma inštrumentalne operne in baletne miniature.

Upamo na čimprejšnjo vrnitev občinstva

Ob točno natančno času, ob 19.30, je stekel napovedani enourni premierni spletni program enajstih miniatur solistov in prvakov SNG Opera in balet Ljubljana na njihovem Youtube kanalu. Slavnostni začetek je zadonel v veličastju Zmagovalne koračnice iz opere Aida slavnega italijanskega opernega skladatelja Giuseppeja Verdija, tokrat v komorni izvedbi petih članov orkestra: Uroš Pavlovič, Jure Močnik (trobenta), Marko Arh (rog), Andrej Sraka (pozavna), Aleš Plavec (tuba). Ko ob koncu drugega dejanja koračnica slavnostno naznani zmagoslavno vrnitev Radamesa, faraonovega sina, tudi je kar optimističen programski vzklik k letošnjemu kulturnemu dnevu, vzklik k možni oživitvi kulturnih programov. Opera Aida je na odru ljubljanskega Deželnega gledališča (danes ljubljanska Opera) prvič bila izvedena leta 1898, in to 26 let po praizvedbi v milanski Scali.

Komornih izvedb je bilo več, ena teh je postavitev za pihalni trio: Pastorala za pihalni trio francoskega skladatelja 20. stoletju, Dariusa Milhauda, v izvedbi: Mance Marinko (oboa), Árpáda BalázsaPirija (fagot), Jakoba Bobeka (klarinet). V ozadju scene pa se sledilo slikovitemu kmečkemu vzdušju. Ko pa postane vidna še kmečka hiša, pa oder preleti mladenka v belem tutuju s psom na vrvici. Kar zastavi se vprašanje: čemu je dodatni poskus v smislu scenske popestritve ali pa kontrast kmečkemu vzdušju?

Lirični duet violin, Igor Graselli, Rahela Grasselli, se simpatično umesti in uglasi v enem od hodnikov ljubljanske Opere ob muziciranju skladbe ruskega skladatelja Reinholda Morisevića Glièrea: Duet v G-molu, medtem ko so vse ostale miniature postavljene na velikem odru, ko ozadje scene krasi romantična poslikava zidnih štukatur. V nekem trenutku je na posnetku bil zaznan še kanček zrcalnega odseva nastopajočih v ogledalu, žal pa se zanimiv scenski utrinek ni razdelal, ampak takoj izginil; škoda. Tudi operni solisti so s svojimi izbranimi arijami umetniško popestrili glasbeno sceno. Basist Sašo Čano je izbral arijo Se il cor guerriero iz opere Tito Manilo italijanskega skladatelja, violinista in dirigenta Antonia Vivaldija. Opere so vezane na odrsko sceno, in je arija toplo izzvenela v basovski izvedbi solista Čana, postavljena v scenski milje domnevne sobe z vrati, ki se jim solist približuje in odide ob glasbeni spremljavi godalnega kvarteta: Vesna Velušček, Dragana Pajanović (violini), Evgenij Meleščenko (viola), Aleksandra Čano Muharemović (violončelo).

Prijetno scensko oblikovan je bil tudi spevni izhod baritonista Jožeta Vidica, ki povsem prepriča v svoji interpretaciji molitve Ave Maria Williama Gomeza, postavljeni na sredi scene med harfistko Mario Gamboz Gradišnik ter komornim orkestrom v sestavi: Vesna Velušček, Dragana Pajanović (violina), Marin Žužek Kres (viola), Barbara Gradišek (violončelo), Aleksandar Blagojević (kontrabas), Špela Benčina (flavta), Manca Marinko (oboa), Jakob Bobek (klarinet), Árpád Balázs-Piri (fagot), Primož Zemljak, Erik Košak (rog). Ko tudi scenska postavitev doda k živosti glasbene komunikacije med opernim solistom, harfistko in komornim ansamblom.

Tasja Šarler

Spevno molitev Ave Maria je izbrala tudi znana operna solistka, sopranistka Martina Zadro, arijo iz Verdijeve opere Otello ob spremljavi pianistke Irene Zajec. Martina Zadro je letošnjega 5. novembra imela uspešen nastop na otvoritvenem koncertu 67. sezone Glasbenega Zavoda v Zagrebu, in navdušila, kot so beležili mediji, sicer v zdesetkanem avditoriju, vendar pa le v živo, ko v Ljubljani takrat nismo imeli te (koronske) sreče. Spevno arijo je iz ozadja krasila sakralna poslikava Marije, na sceno pa vstopila baletna solistka Tasja Šarler, ki plesno sceno največkrat mladostno razigra. Tako je tudi tokrat s svojim baletnim solom vnesla v prostor čutno mladostno svežino, s katero se je poigrala tudi snemalna ekipa, ko je njeno plesno silhueto bližala, večala ter minimalizirala tik ob scenski postavitvi sopranistke. Žal se je njena prefinjena plesna kompozicija tudi zakrivala za sopranistko ali so na trenutek bile vidne le njene plesne roke, kar pridobi neprofesionalni prizvok. In se plesa ne postavlja na oder, ampak se ga koreografira, ko se dinamična plesna komponenta začne s prvim korakom in zaključi z zadnjo gesto. Celotna scenska vizija je prav gotovo imela svojo umetniško vrednoto, pa čeprav ob neljubih prekinitvah plesne kompozicije. Od plesnega solista ali skupine se ne more pričakovati, da obvlada svojo prostorsko postavitev, ja, na praznem odru že, sicer pa potrebuje strokovno oko koreografa. Menim, da ima ljubljanski baletni ansambel že dorečenega koreografa Lukasa Zuschlaga, ki je uspešno gibalno in plesno bogatil tudi hišno glasbeno sceno. Za glasbeno scensko postavitev te spletne premiere sta imenovani Irena Svoljšak in Simona Pinter, tudi sta glasbene miniature strokovno odrsko in scensko izpostavili, za plesne vložke pa bi bilo le potrebno še koreografsko sodelovanje, da bi bil umetniški vtis te spletne multimedijske postavitve docela popoln.

Rita Pollacchi, Kenta Yamamoto in Tjaša Kmetec

Glasbeno sceno je obsijala še ena glasbena molitev Ave Maria, skladba argentinskega skladatelja in harmonikarja Astora Piazzolle ob zanimivi celostni podobi bosonoge mezzosopranistke Nuške Drašček Rojko ter klavirski spremljavi Irine Milivojević, ko v kontrast čutnemu izlivu ženske molitve nastopi tercet baletnih solistov, pravzaprav se povzdigne z odrskih tal: Rita Pollacchi, Tjaša Kmetec, Kenta Yamamoto. Tercet se medsebojno prepleta, tudi dviguje v duetih, praktično živo med seboj komunicira v klasični baletni kompoziciji, žal pa tudi prevečkrat prekrije lik operne solistke, ne glede na to, ali poje ali pač miruje. Le pravo pozicijsko postavitev bi morala imeti solistka, da bi bila njena interpretacija vseskozi v vidnem polju. Tudi tu se snemalna ekipa poigra s plesnim tercetom, ko ga vizualno senči in povečuje ter preliva čez sceno ob novodobnih tehnoloških popestritvah.

Spevno arijo Laurette: O mio babbino caro iz komične operne enodejanke Gianni Schicchi skladatelja Giacoma Puccinija je zapela sopranistka Urša Arlič Gololičič, umetniško interpretacijo pa popestrila v žaru svoje obrazne mimike, tako da je kar vabila kamero ob glasbeni spremljavi harftistke Marie Gamboz Gradišnik. Operno delo je bilo prvič postavljeno na odru ljubljanske Opere v gledališki sezoni pred začetkom druge svetovne vojne, svetovno praizvedbo pa doživelo ob koncu prve svetovne vojne, in je pred sedmimi leti bila premierno uprizorjena na Velikem odru SNG Maribor. Čeprav komično zasnovana opera, se v omenjeni ariji zasliši lirična molitev Ave Maria.

Nina Noč in Marin Ino

Občutek ponotranjenega upanja v sodobnem plesnem duetu sta pristno izpeli baletni solistki Marin Ino in Nina Noč, čeprav se duet večkrat izpostavi tudi kot solistični utrinek, ko občasno ena od njiju nevidno izgine v ozadju operne solistke. Škoda, kajti zaznalo se je, da duet izraža medsebojno podporo, ki se le redko lahko podoživi v duetu plesalk; ki pa je silno zaželena ravno v teh ujetih koronskih časih.
Baletni solist Petar Đorčevski in umetniški vodja po pooblastilu ravnatelja ljubljanskega baleta se je predstavil s svojim avtorskim solom na glasbo Johanna Sebastijana Bacha: Arija Goldbergovih variacij, v izvedbi godalnega terceta: Igor Grasselli (violina), Ana Glišić Dimitrova (viola), Damir Hamdulin (violončelo). V daljavi scene se zazna plesalčev goli hrbet, vendar na malem zaslonu dozdevno upognjen in mirujoč, ob bližanju zornega kota pa bili opazni plesalčevi ponotranjeni premiki, njegov plesni lik pa premišljajoč, da bi se ob glasbi plesno izpel v svojih značilnih baletnih višajih.

Lukas Zuschlag in Mateja Železnik

Koncertni glasbeni izbor poseže tudi po skladbi madžarskega skladatelja in dirigenta Jánosa Gyulaia Gaála: Štiri romantične skladbe za kvartet klarinetov, v izvedbi klarinetistov: Tadej Kenig, Jakob Bobek, Borut Turk, David Gregorc. Na začetku je kvartet stoječih glasbenikov postavljen na eni strani odra, medtem ko je druga stran odra obstala prazna in kar privabljala poglede v pričakovanju možne zapolnitve osvetljene odrske praznine, še zlasti ob igrivih začetnih taktih prve in druge kompozicije. Potem se le zgodi, ko na oder vstopi plesni duet: Lukas Zuschlag in Mateja Železnik. Njuni vzvalovani telesi se kar valovito pretakata, tudi sproščeno poglabljata medsebojni duet sodobnega skladja ter povezav v čutnih zasnovah instrumentalne strukture. Ob zaključni četrti skladbi pa se kvartet klarinetov le postavi v prvi plan.

Nina Noč in Yurin Murashi (foto: Darja Štravs Tisu)

Zaključek dobrodošlega spletnega glasbenega in plesnega koncerta se je zgodil v stilu zasneženih prazničnih (pravljičnih) pričakovanj novega leta, ko se bi obstoječe koronsko leto najraje zapakiralo v predalu pozab. Na sporedu pa sledil odlomek glasbenega posnetka ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega v izvedbi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, baletni pas de deux iz baleta Hrestač Božična zgodba koreografa Yourija Vamosa: ko je balet od svoje premiere leta 2002 dosegel že jubilejnih 150 uprizoritev, pa bi še vedno polnil baletno dvorano, če bi se le odprli baletni odri. Veličastni beli baletni pas de deux, Clare-princese in pravljičnega duha Hrestača pa sta tokrat prefinjeno, pravzaprav pravljično zaplesala baletna solista Nina Noč in Yurin Murashi, ko so spletni oder preletavali lahkotni skoki in preskoki ter se vrtinčile hitre snežne piruete, predvsem pa navdušila s svojo idilično baletno izvedbo. Program miniatur je posnelo in zmontiralo podjetje Celt Inženiring Simon Eržen s. p. Zaradi glasbenih avtorskih pravic pa so ga ponovili še v soboto zvečer, nato pa umaknili z Youtube kanala.