Ni plesalec, je pa drsalec, ki pleše na ledu!
Dragi Grega, lep plesno drsalnih pozdrav oziroma pri tebi bi bilo bolje v obratnem vrstnem redu − drsalno plesni pozdrav. Priznam, da sem te izgubila s plesnega radarja po najinem prvem intervjuju pred davnimi leti na zgodnje jutro na drsališču v Hali Tivoli, mislim, da je bilo kakšnih osemnajst ali dvajset let nazaj, ko si bil v polnem tekmovalnem zamahu. Mnogo tega se je zgodilo − od osvojitev večkratnega naslov državnega prvaka do udeležb na olimpijskih igrah in angažmaja v drsalnih revijah. Kako gledaš na svojo kariero športnika na eni strani in na kariero drsalca in plesalca kot performerja na drugi strani?
Na svojo kariero sem ponosen. Dosegel sem vse cilje v drsanju, ki sem si jih zastavil. Mogoče kdaj nisem bil najbolj zadovoljen s kakšnim rezultatom, vendar pa so vzponi in padci nekaj normalnega. Kot performer pa sem napredoval veliko bolj v šovih, saj je bilo veliko manj zahtevno, in potem res lahko uživaš v tem, kar delaš, še posebej ko vidiš, kako navdušeni so ljudje, ki pridejo na vse te šove.
Ko si zaključil športno kariero, si že vedel, da želiš drsati tudi v revijah, saj se mi dozdeva, da je to običajno pri vas drsalcih takšno nadaljevanje kariere ali pač ne?
Vsak se odloči po svoje. Jaz po tekmovalni karieri nekaj časa nisem želel imeti opravka z ledom, potem pa sem nekako pogrešal ta stik z ledom, vedel pa sem, da še vedno uživam na ledu, rad drsam in zakaj ne bi nadaljeval v šovih, kjer je bilo veliko lažje, saj nisem več čutil tistega tekmovalnega pritiska. Rad pa sem nastopal, in to mi je manjkalo, zato sem se podal v revijske nastope.
Kot prebiram, si nastopal tako v šovu, ki je sinonim za drsalno revijo Holiday on Ice, pa na križarkah. Nam poveš, kakšni so bili ti šovi v koreografskem in seveda drsalno plesnem smislu; kako so strukturirani (so vsi opremljeni z zgodbo ali ne)?
Šovi imajo neko tematiko, neko zgodbo. Royal Carebbean, kjer sem delal, ima več kot deset velikih križark, kjer imajo tudi drsališče. Na vsaki križarki je drugačen šov.
Kakšna pa je težavnost teh šovov? Se razlikujejo med sabo in kdo stoji za koreografijami? So to plesni ali bolj drsalnih koreografi?
Šovi so dokaj zahtevni, še vedno moraš narediti nekaj trojnih skokovnih elementov. Vsi se razlikujejo po tematskih koreografijah. Večinoma te šove koreografirajo drsalni koreografi.
Drsalci ste med seboj zelo različni, nekateri bolj plesni, drugi bolj športni. Pri tebi imam občutek, da dobro kombiniraš simbiozo giba in drsalnih elementov?
Moram reči, da sem bil med svojo kariero vedno znan bolj kot tehnični drsalec, rad sem imel skoke, vendar pa sta se eleganca in izraznost razvili z leti. Ko pa sem začel delati šove, je prišla izraznost veliko bolj do izraza.
Predvidevam, da šov nastane na ‘suhem’ na vajah. No, ti nam boš to povedal iz prve roke, jaz samo ugibam? Koliko časa je potrebno, da je šov pripravljen za oder?
Na križarkah je bilo tako, da smo nova ekipa prišli na ladjo najprej za 14-dnevno treniranje in potem nadaljevali pogodbo, stara ekipa pa je še vedno delala šove v teh 14 dneh! Teh 14 dni je kar napornih, saj se moramo prilagajati časovno vsemu, saj mora stara ekipa narediti še vse šove za goste, včasih se je v studiu B (tako se imenuje drsališče) dogajalo še kaj drugega, npr. razne zabave za goste, saj je drsališče narejeno tako, da ga lahko pokrijejo, je tudi večje plesišče ali prostor za razne igre in dogodke za goste. V 14 dneh smo se morali naučiti in uskladiti vse za šov. Po teh skupnih 14 dnevih pa stara ekipa potuje domov na počitnice, nova ekipa pa začne delati. Ko ledena ploskev pač ni bila prosta, smo imeli treninge tudi na suhem.
Za koliko časa te veže takšen angažma na ladji?
Moje pogodbe so bile različne, najmanj šest mesecev in trije tedni do enega leta in nekaj mesecev, vendar si lahko na ladji skupaj do deset mesecev, potem se moraš izpisati; tako se je meni zgodilo, ko sem iz Avstralije moral leteti v Slovenijo za osem dni, potem pa sem lahko odletel nazaj v Avstralijo in se pridružil svoji ekipi.
Poznam nekaj plesalcev, ki so plesali na križarkah, in pravijo, da je to težko prislužen honorar na eni strani ter užitek, potovanja in spoznavanja sveta na drugi. Je bilo pri tebi tudi tako? Kaj je bila največja prednost teh nastopov in kaj ti je bilo najmanj všečno ali celo zoprno?
Res je težko prislužen honorar, vendar zdaj, ko gledam nazaj, imam tako lepe spomine na vse in včasih zelo pogrešam vse te nastope, obiske različnih krajev, toplo vreme … Ko sem začel s temi šovi, mi je bilo najbolj zoprno to, da je bilo drsališče tako majhno, da si se malo odrinil in si bil zelo hitro pri eni ogradi in potem spet pri drugi in sem se potem spraševal, kako bom lahko naredil vse naše trike na tako malem drsališču. Vzelo mi je mogoče deset dni, da sem se navadil vsega tega in zdaj pogrešam ta mala drsališča, ker ko vidim naše veliko drsališče, se moraš veliko bolj odrivati, da prideš z enega do drugega konca.
Trenutno si v Sloveniji in ne vem, ali je razlog korona, da si prišel domov in začel kot trener oz. pedagog v drsalnem klubu v Kranju, ali je to odločitev, da se vrneš domov za stalno?
Razlog, da sem prišel predčasno v Slovenijo, je bila korona. Pogodbo smo morali predčasno zaključiti, saj križarke trenutno stojijo zasidrane. Tako sem tudi sam občutil, kako je, ko sem tri mesece gledal Miami, zasidran malo iz pristanišča, in nisem smel stopiti na trdna tla. Podjetje nam je dalo možnost, da ostanemo na križarkah, kolikor dolgo se ne počutimo varno odleteti domov, seveda če je obstajala ta možnost, saj je bilo veliko letališč zaprtih. Na začetku seveda nismo vedeli, koliko časa ne bomo smeli pluti. Najprej je bilo rečeno, da samo 14 dni, na kar so ameriške oblasti prepovedale križarjenja za nekaj časa, no, takrat pa je tudi Slovenija zaprla svoje letališče in nisem imel možnosti prileteti v Slovenijo prej. Po treh mesecih pa je Slovenija spet odprla letališče in jaz sem se odločil, da pridem nazaj domov. Podjetje je lepo skrbelo za nas. Moja ladja je bila na začetku okoli 25 dni v karanteni. Prvih 14 dni nisi smel stopiti iz svoje sobe, hrano so nam nosili pred vrata. Nakar smo po 14 dneh dobili po etažah dovoljeno eno uro svežega zraka na najvišjih nadstropjih ladij, vendar si moral upoštevati vsa merila − dva metra razdalje in nošenje obrazne maske, takoj ko si stopil iz sobe. Dvakrat dnevno pa so nam merili temperaturo. Na moji ladji ni bilo okuženih. Nekatere naše ladje pa so bile v karanteni tudi več kot dva meseca. Jaz sem imel v mislih, da bi po tej pogodbi končal s šovi in začel delati kot trener. Dobil sem nekaj različnih ponudb po svetu, vendar se je dogajalo ravno vse to s korono, tako da sem se odločil, da bom vse to prestavil za nekaj časa. Predsednica drsalnega kluba iz Kranja je bila dostikrat v stiku z mano, ko sem še nastopal, in mi dostikrat rekla, ko prideš v Slovenijo, pa lahko začneš trenirati kot trener v Kranju. Tako se je začelo, ko sem prišel, sva se dobila in dogovorila za sodelovanje.
Delo z mladino je poseben izziv, kajne? Kako si se lotil treniranja ekipe v teh koronskih časih, ki nam nikakor niso naklonjeni?
Trenutno so res časi velikega izziva. Zdaj delam prek zooma, vendar je kar naporno; vem, da vsi komaj čakajo/-mo, da se lahko vrnejo/-mo na led in normalno trenirajo/-mo.
Lahko rečem, da je delo z mladimi res velik izziv, saj se tudi generacije zelo menjajo. Vendar pa obožujem delo z mladimi drsalci in mislim, da je mogoče narediti iz vsakega nekaj, kar mu drsanje lahko prinese v življenju.
Kaj vse se je najbolj spremenilo od takrat, ko si ti treniral, pa recimo zdaj, ko si ti trener? Način razmišljanja, način dojemanja drsalnega sveta, življenja na sploh?
V drsanju se pravila spreminjajo vsako sezono, vendar tako so se tudi med mojo tekmovalno kariero. Drugače se na splošno ni spremenilo veliko, razen tega, da imamo zdaj tudi v Sloveniji boljše pogoje, saj imajo tudi poleti nekatere dvorane v Sloveniji zdaj led. Jaz se spominjam, da sem zaključil z zadnjim tekmovanjem v Sloveniji v začetku aprila, potem sem maja odšel v tujino, kjer smo pripravili program za prihodnjo sezono, v začetku junija imel malo pavze, potem konec junija začel že s pripravami na prihodnjo sezono na kampih v različnih državah. Seveda pa je za drsalca zelo pomembno, da ima ves čas stik z ledom.
Kakšna je perspektiva slovenskega drsalnega športa?
V Sloveniji sem videl, da imamo kar nekaj perspektivnih mladih drsalcev. Upam samo, da bodo vztrajni in da se na koncu razvijejo v vrhunske športnike.
Ali sodeluješ tudi s kakšnim od slovenskih plesalcev in koreografov pri oblikovanju drsalne točke?
Trenutno sem v Sloveniji kratek čas, poleg tega pa so tudi razmere trenutno dokaj nerazumne, če temu lahko tako rečem. Trenutno ne sodelujem z nikomer, vendar pa bi v prihodnosti rad sodeloval s kakšnim plesnim koreografom za sestavo koreografij.
Priznam, da si mi spet padel v oko, ko je glasbenik Davor Božič predstavil najnovejši spot Awaken, v katerem nastopaš, drsaš, in ob tebi še mlad drsalec Indi Tej Accetto Korošec. Kako je prišlo do sodelovanja z Davorjem, ali ti je prepustil celotno koreografijo oz. zamisel spota?
Z Davorjem je prišlo do sodelovanja kar nenadoma. K sreči sem bil ta čas ravno v Sloveniji, tako da se je vse ujelo. Zamisel spota so imeli zaznamovano Davor in njegova ekipa, jaz pa sem pomagal pri drsalnem delu.
Je že morda prišel čas za ustalitev, kreiranje družine mogoče ali pač ne?
Za zdaj še ne.
Je stalni naslov še vedno na Jesenicah ali samo začasni? Kje se Grega počuti doma?
Stalni naslov je še vedno na Gorenjskem. Doma pa se počutim tam, kjer si sam najbolje naredim, tako da se počutim kot doma (zadnjih nekaj let je bilo to v Ameriki).
Kdaj pa je Grega najbolj srečen in zadovoljen?
Najbolj srečen sem, ko vidim in slišim morje, sonce. To trenutno res pogrešam, vendar se bom moral spet navaditi na malo hladnejšo zimo in sneg. Zadovoljen pa sem, ko sem lahko na ledu in prenašam svoje znanje na mlajše drsalce in drsalke in ko jih vidim, kako napredujejo.
Kaj želiš sebi in vsem ustvarjalcem in našim bralcem v letu 2021, ki se bliža?
Vsem želim, da se pazijo in ostanejo zdravi. Upam, da kmalu dobimo cepivo za ta nevšečni virus, ki nas je vse tako presenetil in spremenil naša življenja, in da se potem naša življenja vrnejo na stare tirnice. Srečno in zdravja polno 2021.
Vse dobro in hvala za intervju. Srečno!
