Vexations – Vaje v nelagodju avtorice Mateje Železnik je doseglo 97 gledalcev v dvanajstih urah v tretji kleti -3 SNG Opera in balet Ljubljana.
Današnji članek bi nekako sodil že v julijsko obdobje, saj je bila premiera in tudi edina predstava performansa Mateje Železnik Vexations – Vaje v nelagodju 11.7.2026 ob 12.00 in je trajala do polnoči. Najavo predstave sem naredila dan pred premiero in za lažje razumevanje, da se ne ponavljam v razmišljanju, si jo lahko preberete tukaj https://www.paradaplesa.si/na-spici/vexations-vaje-v-nelagodju-dvanajst-ur-sodobnega-performansa-oziroma-eksperimentalne-platforme-artlab-v-tretji-kleti-sng-opera-in-balet-ljubljana/
Na najavo je reagiralo vodstvo SNG Opera in balet Ljubljana (Marko Hribernik kot direktor in Lukas Zuschlag kot umetniški vodja baleta), saj se z zapisom ni strinjalo in me opomnilo, da od mene niso prejeli novinarskih vprašanj o višini honorarjev in vrednosti celotnega projekta Vexations – Vaje v nelagodju. Vprašanja sem seveda pravočasno poslala na mejl, na katera pa so odgovorili šele včeraj, ko je moral kar dvakrat urgirati Informacijski pooblaščenec. Ampak razumem, bile so kolektivne počitnice in zdaj je celotna ekipa nazaj v polni pripravljenosti na novo sezono. Tudi moje misli o novi sezoni so zmotile vodstvo, še posebej Lukasa Zuschlaga, saj sem omenila, da se s sodobnima projektoma v okviru programa ArtLab, Vexations – Vaje v nelagodju in napovedano premiero PersonaE nakazuje usmerjitev njegovega programa, ki bo letos sestavljen iz Pepelke v koreografiji omenjenega Lukasa in Labodje jezero angleškega koreografa Andrewa McNicola. Na moja dodatna vprašanja oz. pojasnila o prjektu Vexations – Vaje v nelagodju pa takole odgovarja Barbara Čepirlo Čičigoj, vodja PR: ‘Naj pojasnimo, da je bil projekt Vexations – Vaje v nelagodju prvi v okviru nove platforme ArtLab, ki je zaživela na pobudo Roka Rappla – Rocca, direktor Marko Hribernik pa je pobudo in idejo podprl in ob podpori MK zagotovil finančna sredstva. Vrednost celotnega projekta z vsemi dodatnimi stroški (plačilo hostesne službe, požarne varnosti, promocije in ostalih materialnih in režijskih stroškov) je znašala 27.692,18 evra.
Znotraj ArtLaba bo jeseni (premiera 14. 11.) uprizorjen še en projekt PersonaE. Avtor projekta je Rocc na glasbo Vita Zouharja in Sare Briški Cirman alias Raiven. Ponovitvi bosta še 16. in 17. 11. Več o projektu: PersonaE je raziskovalno-eksperimentalni operni projekt, ki premika meje glasbenega gledališča in raziskuje mesto in pojem opere v sodobni družbi. Navdih črpa iz antične gledališke maske, poimenovane persona, skozi katero odmeva glas igralca, in Jungovega pojmovanja ‘družbenega obraza’ oziroma maske, s katerim pred drugimi skrivamo svojo pravo naravo. Projekt odpira vprašanja komunikacije in medčloveškega razumevanja: vsaki izgovorjeni besedi namreč poslušalec pripiše svoj, edinstven pomen. Tako tudi predstava postaja odprto delo, ki ga vsak gledalec bere po svoje. PersonaE je odsev sodobnih odnosov in hkrati ogledalo občinstvu – toliko interpretacij, kolikor gledalcev. Gre za avtorski projekt slovenskega režiserja in glasbeno-gledališkega eksperimentatorja Rocca v sodelovanju s češkim skladateljem in zvočnim oblikovalcem Vítom Zouharjem, glasbenico Raiven in Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Ta platforma spodbuja ustvarjalce k novim razsežnostim umetnosti in kreative, vsekakor pa to ni podaljšek nacionalnega baleta, ki v našem gledališču ostaja na vrhunski ravni. Omenjena je Pepelka koreografa Lukasa Zuschlaga, ki bo sicer sodobnejša z Lukasovo estetiko giba, druga baletna premiera Labodje jezero koreografa Andrewa McNicola pa bo klasična, kar potrjuje, da baletni program ostaja uravnotežen. Zato izjava, kam se usmerja ljubljanski balet, ki je zagotovo mišljena, da se ljubljanski balet usmerja v sodobnost, ni posrečena in bralce zavaja. Glede na to da v uredništvu sledite našemu programu in celo osebno zelo dobro poznate njegove ustvarjalce bi pričakovali korektnejše navajanje informacij oz. vsebine. Naj zadovoljni in pozitivni dodamo, da imamo, predvsem na račun dobrega in uravnoteženega programa ter vrhunskih izvedb baletnikov, polne dvorane in rekorden vpis abonmajev v sezoni 25/26 prav pod Lukasovim vodstvom.’
In dodajajo pregled lanskega leta s katerim so zelo zadovoljni: ‘V sezoni 2025/2026 smo imeli v domači hiši 69 predstav z 31.974 obiskovalci. Povprečna zasedenost baletnih predstav v ljubljanski Operi je bila 89 %. Poleg tega smo gostovali v Celovcu z dvanajstimi predstavami Bolero (8.568 obiskovalcev). Baletni ansambel ali njegovi posamezni člani so pod okriljem SNG Opera in balet Ljubljana gostovali še v: Bruslju pri predstavi House Bolero, Mokronogu z gala baletnim koncertom ob 90-letnici Janeza Mejača in Pulju z gala baletnim koncertom. Po prvem delu vpisa imamo v abonmaju Balet 144 obiskovalcev, s čimer smo dosegli že ¾ lanskega vpisa. Nadaljevali bomo septembra in do 15.10., ko se običajno vpisujejo tudi dijaki in študenti.’
A preden sezona štarta na polno, mora SNG Opera in balet Ljubljana izplačati ekipi predstave Vexations – Vaje v nelagodju zapadle obveznosti. Plesalka Pollet Kasza je namreč na družbeno omrežje Instagram objavila zapis, iz katerega je razvidno, da ni prejela honorarja za predstavo, ki se je odvila 11. julija, in sicer 2.000 evrov. Na vprašanje, ali je to res, pa v SNG Opera in balet odgovarjajo, da bodo vsi honorarji izplačani v prihodnjih dneh. Mogoče se bodo že danes ob prebiranju tega članka razveselili bruto zneskov. S pomočjo Informacijskega pooblaščenca sem prišla tudi do konkretnih številk. Honorar režiserke oz. koreografke Mateje Železnik znaša 5.000 evrov, dramaturginje Sare Živković Kranjc 3.000 evrov, scenografke Petre Veber 2.500 evrov. Plesalci Davide Lafabiana bo prejel 1.500 evrov, že omenjena Polett Kasza 2.000 evrov, Anja Moederndorfer 2.195,26 (strošek za nastanitev je znašal 195,26 eur), Maria Matarranz De Las Heras 2.118,12 evra (potni stroški so znašali 118,12), Valentin Chou 2.000 evrov, pianistka Simona Đonlić pa 3.000 evrov.
Predstavo si je v dvanajstih urah ogledalo 97 obiskovalcev. Med njimi je bila kar precej ur tudi naša recenzentka Daliborka Podboj, ki daljše recenzije ni napisala, saj je takoj po premieri odšla na počitnice, jaz pa tudi nisem vztrajala o daljšem tekstu, ker bralci radi pobegnete, če je tema ‘sodobni ples’. Njena kratka ocena pa je: ‘Bilo je na nivoju, tudi dobro obiskano, imela sem pavze, glasba Satie čudežno odpira prostor…nisi utrujen, dobri pianisti, plesalci, celo pevci, performerji in igralci…ideja Rocc, ki se je kot kaže vrnil…’. Mogoče napiše recenzijo ob ponovitvi, ki pa zaenkrat še ni planirana. Vsaj tako pravijo v ljubljanski operno baletni hiši.
Glede na to, da je vroča tema zadnjega časa ukinitev Javnega zavoda za sodobni ples (o tem bom pisala v prihodnjih dneh) seveda ne gre za vprašanje, ali si sodobni ples in eksperimentalna umetnost zaslužita podporo. Seveda si jo. Toda tudi najbolj drzen umetniški eksperiment potrebuje občinstvo. In težko si predstavljam, da je ustvarjalcem vseeno, da njihovega dela ne vidi skoraj nihče. Nekaj več kot 27.000 evrov in 97 gledalcev zato niso zgolj številke. So razlog za vprašanje, ali znamo v Sloveniji ob podpori umetnosti dovolj razmišljati tudi o tem, kako jo približati ljudem. Še posebej, ko se vse skupaj dogaja na odru nacionalnega teatra, ki naj bi bil vendarle prostor, namenjen predvsem občinstvu. Seveda pa pri tem ne gre mimo dejstva, da sta umetnici, ki ustvarjala v okviru programa ArtLab, Mateja Železnik in Raiven tesni prijateljici umetniškega vodje baleta Lukasa Zuschlaga. Za ta program namreč ni bilo nobenega razpisa oz. če je slučajno bil, je bil zelo skrit. Enako kot razpis za umetniškega vodjo baleta. Intervju z Lukasom, ki sva ga naredila lani junija, si lahko preberete tukaj https://www.paradaplesa.si/na-spici/lukas-zuschlag-po-svojih-najboljsih-moceh-se-bom-trudil-da-bom-baletni-ansambel-vodil-odgovorno-predano-in-s-spostovanjem-do-vsega-kar-je-bilo-zgrajeno-pred-menoj-ter-hkrati-z-odprtostjo/
Nova sezona bo torej pestra, tudi zato, ker še vedno ni nič premaknilo na polju upokojevanja baletnih plesalcev, ki je pereč problem tako ljubljanskega kot mariborskega baletnega ansambla. Mogoče bi bilo treba ponovno napeti vse sile, da se zgodi usodni preobrat slovenskega baleta vsaj na tem področju. In šele potem razmišljati o programih v tretji kleti -3.