29. edicija festivala Mladi levi se bo odvila med 22. in 29. avgustom v Ljubljani.
Draga Tamara, lep pozdrav in tukaj je naše tradicionalno druženje v obliki intervjuja z najavo nove edicije Mladih levov. Piše se že 29 številka in ‘levi’ ste še vedno Mladi. Kaj je letos tisto, kar je tebe in tvojo programsko ekipo prepričalo, da se je znašlo na seznamu nastopajočih umetnikov?
Všeč so mi vse festivalske predstave – vsaka v svojem umetniškem jeziku razgrinja svoj pogled na svet. Nekatere so mlade in drzne, druge si zastavljajo intimna vprašanja, ki odpirajo prostor širšim premislekom o našem odnosu do sveta, tretje pa se kritično odzivajo na družbene in politične spremembe okoli nas. Ker pa je Parada plesni portal, naj izpostavim dve plesni predstavi in dve mladi zvezdi evropskih festivalskih odrov. Latvijska plesalka Jana Jacuka na festival prihaja s predstavo Ha, ki izhaja iz preproste nerodnosti ob srečevanju z drugimi ljudmi, izvedla pa jo bo v posebnem ambientu amfiteatra Moderne galerije. Druga je politična plesna predstava Aplavzi in klofute litvanske umetnice Agnietė Lisičkinaitė in beloruskega umetnika Igorja Šugalejeva. V njej se umetnika skozi ‘aplavze in klofute’ soočata z vojno, rusko agresijo, belorusko represijo ter občutki krivde in osebne odgovornosti.
Tvoje/vaše uvodne misli se dotikajo letnic, razmišljanja minljivosti in kot zapišete ‘festival se bo po eni strani lotil odrasti, počitka in trajnosti, po drugi strani pa bo poskusil ostati zvest predstavam, ki se kritično lotevajo trenutka skoraj neubesedljive sedanjosti.’ O čem torej razmišljate skupaj z izbranimi umetniki?
Letos festival preveva tema trajnosti in odrasti: razmišljamo, kako lahko delujemo bolj vzdržno, z manj viri, pri tem pa mislimo na prihodnje generacije in na to, kaj jim pravzaprav zapuščamo. Ob tem ostajamo zvesti tudi perečim temam, ki jih dnevna politika včasih prehitro pomete pod preprogo. Med njimi so državna represija, ki jo odpira predsta o študentskih protestih v Srbiji in posledicah upora, ter temi vojne in (tudi spletnega) nasilja, skupaj z vprašanji umetniške svobode. Mladi levi pa so bili vedno tudi prostor podpore mladim in medgeneracijskega povezovanja. Lep primer tega je lanski uspeh Plesa na Taboru, ki smo ga pripravili skupaj z upokojenci iz Doma za upokojence Tabor. Ker je bilo druženje tako lepo sprejeto, ga letos pripravljamo ponovno, tokrat v razširjeni različici. Šlagerje pod krošnjami bo vodil maestro Branko Potočan, nanje pa vabimo vse generacije – sosede, prijatelje, festivalske goste in naključne mimoidoče. V plesnih čeveljcih ali bosonogi, samo da si skupaj naredimo krasno plesno popoldne.
Na festival pogosto povabite predstave, ki brišejo meje med gledališčem, plesom, performansom in drugimi umetnostmi. Ali so te meje sploh še pomembne?
Pri vabljenju umetnic in umetnikov iz tujine nas najbolj zanimajo novi formati, sveži pristopi k uprizarjanju in žanrska prehajanja. V preteklosti smo tako veliko pozornosti namenjali dokumentarnemu gledališču in cirkusu, danes pa nas vse bolj zanimajo predstave, ki brišejo meje med različnimi umetniškimi jeziki. Lep primer takšnega prepletanja je tudi slovenska predstava Izrekanja izjemne koreografinje Maje Delak. Gre za sodobnoplesno predstavo, ki izhaja iz dramskega besedila Jordana Tannahilla, v njej pa enakovredno nastopajo igralke in igralci ter plesalke in plesalci.
Na področje performansa in sodobnega plesa tokrat stopa tudi nova predstava slovenskega gledališkega kolektiva Beton Ltd. v odstopu, Fenomenalna realnost: prvi del. V predstavi, ki je še v ustvarjalnem procesu, zaenkrat ni besed – govorijo telesa, podobe in atmosfera.
Ali današnji umetniki ustvarjajo drugače kot generacija pred njimi? Si upajo, so pogumni ali bolj previdni?
Zdi se mi, da pogum ni stvar generacije – vsaka generacija najde svoj način poguma. Mlada generacija pa je zagotovo pogumna v tem, da si upa vzeti pravico do lastnega pogleda na svet in ga tudi jasno izraziti. Ta pogled je pogosto neposredno kritičen do globalnih družbenih in političnih sprememb, ki smo jim danes priča, pa tudi do neprevzemanja odgovornosti za očitne posledice človeške malomarnosti do okolja in prihodnosti generacij, ki šele prihajajo. In ker smo Mladi levi, si še posebej prizadevamo podpirati mlade umetnice in umetnike – dati jim prostor, da svoje poglede izrazijo in z njimi vstopijo v dialog z občinstvom.
Kaj je pri letošnjem programu nekaj, česar občinstvo niti ne pričakuje?
Festivalsko občinstvo morda ne pričakuje, da lahko teme, kot so ekologija, trajnost in odrast, spremenimo v dogodek, ki je ne le zanimiv in privlačen, ampak ponuja tudi prostor za druženje, izmenjavo idej in novih znanj ter izjemna umetniška doživetja. Pridite na Manifest Manj – dvodnevni dogodek, ki bo 24. in 25. avgusta od jutra do poznega popoldneva potekal v Športnem društvu Tabor, in si rezervirajte termin za individualno svetovanje o trajnostnih načinih priprave hrane ali pogovor v Ambulanti za podnebne probleme, pridite poslušat predavanje, poležavat v poslušalnici, debatirat o odrasti, si ogledat umetniško instalacijo ali pa si samo malo odpočit s performerko Suzano Krevh.
Še vedno vztrajate na simbolni ceni 1€ za obisk predstave. Na to ste zagotovo posebej ponosne, da je festival dostopen vsem in je eden od razlogov, da pohvalite z odličnim obiskom, kajne? Koliko obiskovalcev je bilo lani in koliko jih pričakujete letos?
Še vedno vztrajamo pri simbolični ceni vstopnic, saj si želimo, da so festivalske vsebine dostopne vsem, ki jih nagovorijo. A ob tem obiskovalke in obiskovalce vedno znova vabimo, da po svojih zmožnostih prispevajo prostovoljni prispevek. Prav ta nam namreč omogoča, da vstopnico zagotovimo tudi tistim, ki si polne cene ne bi mogli privoščiti. Visok obisk pripisujemo po eni strani zvestemu občinstvu, po drugi pa prizadevanju, da vsako leto nagovorimo tudi nove obiskovalke in obiskovalce – z novimi temami, umetniškimi formati in dogodki, kakršen je denimo letošnji Manifest Manj. Lani je festival obiskalo okoli 5.500 obiskovalk in obiskovalcev, tudi letos pričakujemo podoben obisk.
Glede na vse vaše aktivnosti se bo festival zgodil ne glede na ‘ukrepe’ Ministrstva za kulturo. S kakšnim budgetom sploh razpolagate in koliko se vas bodo ukrepi dotaknili in v čem?
Festivalski proračun je sestavljen iz različnih virov, vendar je prispevek Ministrstva za kulturo njegov pomemben del, zato nas napovedani ukrepi ministrstva puščajo v veliki negotovosti. Načrtovani proračun festivala znaša približno 180.000 evrov, brez upoštevanja Bunkerjevega vložka celoletnega dela celotne ekipe. Pri tem si prizadevamo, da čim večji delež festivalskih sredstev namenimo honorarjem umetnic in umetnikov ter tako neposredno podpiramo njihovo delo.
Kaj bi priporočila nekomu, ki pa še nikoli ni bil na Mladih levih?
Priporočila bi, naj pride na otvoritveno zabavo in si privošči večer plesa in užitka v dobri glasbi in družbi. In naj si izbere eno pravo mladolevovsko predstavo – letos bi mu priporočila Aplavze in klofute. Potem pa naj se oglasi še na Šlagerjih pod krošnjami, kjer se lahko v sproščenem vzdušju podruži s sosedi, umetnicami in umetniki ter začuti tisti posebni utrip Mladih levov. Skratka – naj ne pride samo gledat predstave, ampak naj pride doživet festival.
In z enim stavkom: zakaj torej obiskati Mlade leve?
Ker so Mladi levi zadnji vdih poletja pred začetkom nove sezone – prostor, kjer srečamo vse s scene, ki jih čez poletje nismo videli, si ogledamo kakovostne, sveže in izzivalne predstave ter se vsak dan v Stari mestni elektrarni podružimo z zanimivimi umetnicami in umetniki z vsega sveta, prostovoljci in festivalsko ekipo.
Hvala in naj bo uspešno.
