Beseda, ki smo jo največkrat slišali v soboto zvečer med osmo epizodo ‘Strictlyja’, je bila ‘Blackpool’. Prihodnji vikend se namreč obeta posebna oddaja v živo iz blackpoolske plesne dvorane pod znamenitim stolpom. ‘Tower Ballroom’ plesalcem standardnih in latinskoameriških plesov prebudi spomine na čase, ko so tekmovali na slovitem ‘Junior Blackpool’ plesnem festivalu za mlade plesalce. Znamenita dvorana ‘Winter Gardens’ pa je tudi sicer najbolj opevano prizorišče plesnih tekmovanj zadnjih osemdeset let. Zato seveda ne čudi, da si tako profesionalni plesalci kot njihovi zvezdniški partnerji zelo želijo uspešno prestati tokratno preizkušnjo ter si s tem zagotoviti priložnost, da zaplešejo na posvečenem blackpoolskem parketu. Od devetih plesnih parov bo to uspelo le osmim.
Prva sta se na plesišče podala komičarka Susan Calman in njen partner Kevin Clifton. Njun tango na ‘Firework’ od Katy Perry ni bil prav nič komičen. Ravno nasprotno! Susan se je odločno lotila tega tehnično zahtevnega plesa, mu poskušala dodati pravo dozo drame in pokazati svojo drugo, resnejšo in bolj čustveno plat. Dejansko so jo čustva kar malo prevzela, kar ni najbolj pozitivno vplivalo na ves nastop. Kot sem izpostavljal že pri komentarjih naše različice te oddaje, se z igro ne more nadomestiti tehničnih pomanjkljivosti. Kopanje po lastnih čustvih med samim nastopom je lahko totalna polomija, če imaš le en teden časa, da se naučiš novega plesa in osvojiš popolnoma novo koreografijo (ocene: 5, 6, 8, 8; skupni seštevek: 27).
Joe McFadden in Katya Jones sta zaplesala rumbo, ki se je vsi moški plesalci bojijo. Ker je ples počasen in ima zelo natančno tehniko, pri kateri je vse odvisno od načina gibanja telesa in je prenosov teže oziroma korakov malo v primerjavi z drugimi plesi, razumem, zakaj je Joe ta ples pripravljal s precejšnjo mero strahospoštovanja. Izkazalo se je, da se je z izzivom spoprijel zelo dobro in je bil pohvaljen za tehnično solidno in ritmično natančno izvedbo ter dobro vodstvo plesalke. Katya je bila spet pohvaljena za koreografijo, ki je imela ravno pravšnjo kombinacijo osnovnih figur in začinjenih momentov (ocene: 7, 8, 9, 9; skupni seštevek: 33).
Ruth Langsford in Anton Du Beke sta tokrat plesala slowfox na ‘Mack the Knife’. Čeprav že vse od prve oddaje vemo, da TV-voditeljica, 57-letna Ruth, ni najbolj gibalno nadarjena, je bila za tokratno slabo interpretacijo tega lepega standardnega plesa kriva tudi Antonova koreografija. Ni bilo ne duha ne sluha o gladkem, drsečem, lebdečem, blago valujočem in počasnem gibanju, ki ga ta ples zahteva. Vsi koraki so bili hitri (‘quick’), počasnih (‘slow’), ki trajajo dva udarca v taktu, skorajda ni bilo, zato je bil ples videti bolj kot slab quickstep kot pa dober slowfox (ocene: 4, 5, 4, 5; skupni seštevek: 18).
Davood Ghadami in Nadija Bičkova sta plesala charleston na znano melodijo ‘Lambeth Walk’. Pri tem plesu sodniki vedno gledajo, če plesalci sučejo stopalo stojne noge, medtem ko s prosto nogo zamahujejo in / ali brcajo (‘swivel’), zato sta se po posnetku sodeč tudi Davood in Nadija precej ukvarjala s tem. Zadeva je sicer dokaj preprosta, ampak očitno zahteva kar nekaj vaje, da se vzpostavi koordinacija med obema stopaloma. Charleston je idealen ples, pri katerem si plesalca lahko ‘dasta duška’ s hitrostjo, lahkotnostjo, humorjem, in je navadno zelo dobro sprejet pri občinstvu. Tudi Davood in Nadija sta pripravila zabavno in simpatično točko, kjer sem prvič videl Nadijo v drugačni vlogi. Bila je hudomušna in prikupna, točka je imela tudi komične elemente. Bravo! Zadnjič senzualno in tokrat humorno, v bistvu natanko to, kar sem svetoval! Tako sodniki kot gledalci so bili navdušeni, zato ni bilo presenečenje, da sta Davood in Nadija prevzela vodstvo na točkovni lestvici (ocene: 9, 9, 10, 10; skupni seštevek: 38).
Sledila sta Gemma Atkinson in Aljaž z dunajskim valčkom na ‘You Don’t Have to Say You Love Me’. Težek komad s spreminjanjem tempa je bil precejšnji izziv in Gemma se lahko zahvali le Aljaževi izkušenosti, da je bila točka dobra. Ne morem si predstavljati, kako bi jo odplesal moški zvezdnik, in takoj mi pride na misel Aston, ki ga je ravno dunajski valček spravil v nezavidljiv položaj na lestvici in posledično v plesni dvoboj. Gemma se je plesa lotila tako kot vseh preostalih. Pridno je vadila po osem in več ur na dan, medtem ko je okrevala po poškodbi reber, se naučila koreografije in poskušala vse opraviti po Aljaževih navodilih, da ji ne bi sodniki očitali napačne nožne tehnike. Izkazalo se je, da so pogrešali njen čustveni naboj. Ne bom ponavljal, kaj si mislim o tem (ocene: 7, 7, 7, 7; skupni seštevek: 28).
Alexandra Burke in Gorka Marquez sta imela to čast, da sta prva predstavila argentinski tango. Točka se je začela na galeriji in zanimivo sta uporabila stopnice v uvodnem delu. Alexandra je spet uprizorila energično in dramatično predstavo. Tehnično je bila zelo solidna, čeprav še vedno povsem ne nadzoruje gležnjev in se ji stopala obračajo navznoter. Težavnostna stopnja koreografije je bila na zavidljivo visoki ravni, in glede na to ji lahko za več kot solidno izvedbo le čestitam (ocene: 9, 9, 10, 10; skupni seštevek: 38, enako kot Davood in Nadija).
Mollie King in AJ Pritchard, ki sta prejšnji teden v dvoboju premagala Astona, sta zaplesala paso doble. Že dvakrat sta bila v plesnem dvoboju in Mollie je počasi izgubljala samozavest, ki pa jo je morala za ta ples spet najti, da se ne bi znašla spet na dnu lestvice. Točka mi ni ostala v spominu. Vem le, da sem trpel ob gledanju, kako se trudi biti močna in čvrsta, a ji ne uspeva najbolje, ker ima zelo šibek center. Pohvale za trud (ocene: 5, 6, 6, 5; skupni seštevek: 22).
Naslednji par, paraolimpijec Jonnie Peacock in Oti Mabuse, sta plesala slowfox na ‘Someone Like You’. Lepo zamišljena in senzualna točka, v kateri mu je Oti poskušala maksimalno pomagati, ampak kot že večkrat rečeno, je za moškega zvezdnika zelo težko pri standardnih plesih, saj mora voditi s telesom, ne le delati pravih korakov. Če k temu prištejemo še, da Jonnie nima desne noge, kar občasno kar pozabimo, ker se ne opazi, je v bistvu solidno opravil nalogo. Sodniki so ga sicer kritizirali, meni se pa ni zdelo tako slabo (ocene: 4, 5, 6, 6; skupni seštevek: 21).
Zadnja sta se zavrtela Debbie McGee in Giovanni Pernice, in sicer v ritmu salse na pesem ‘I Can’t Take My Eyes Off You’. Za tango je Debbie dobila prejšnji teden maksimalno število točk, 40. Seveda je vse zanimalo, ali lahko tudi s salso ‘pokasira’ same desetice in se spet zavihti na vrh lestvice. Koreografija je bila hitra, polna obratov in liftov. Pri tem plesu se je Debbie morala maksimalno sprostiti, saj ji baletna drža tukaj, razen pri dvigih, ni kaj prida pomagala. Kljub nekaterim manjšim napakam pri partneringu ‘vsaka čast’ za pogum pri vratolomni rotaciji, iz katere sem že mislil, da ne bo uspela priti nazaj v držo. Kot vedno same pohvale sodnikov, vendar tokrat brez desetk (ocene: 9, 9, 8, 9; skupni seštevek: 35).
Nedeljska oddaja z rezultati se je začela s čustveno točko profesionalcev ob mednarodnem dnevu veteranov. Medtem ko smo čakali, da izvemo, katera dva para se bosta pomerila za obstanek v plesnem dvoboju, smo poslušali Seala, ob katerem sta Anton Du Beke in Nadija Bičkova zaplesala zelo lep slowfox.
