Maja Plisecka (1925 –2015) je živela na Vzhodu, v dramatičnem obdobju surovega političnega režima v Sovjetski zvezi. V Stalinovih čistkah so ji ubili očeta, mater pa deportirali v Kazahstan. Sama je dobršen del življenja čutila, kaj pomeni biti otrok ‘sovražnika ljudstva’. Kljub težavam je z nadarjenostjo, neverjetno energijo, strastno predanostjo plesni umetnosti in pokončno držo zrasla v ikono baletne umetnosti 20. stoletja. Nastopala je 50 let, zadnjikrat je zaplesala leta 2003 pri 78 letih v Favnovem popoldnevu. Umirajoči labod; glasba C. Saint-Sa ëns, koreografija M. Fokin; Bolšoj teater, 1966 (objavljeno z dovoljenjem International Maya Plisetskaya and Rodion Shchedrin Foundation).
Sovjetska oblast ji je dovolila nastopiti v tujini šele leta 1959. S soprogom, skladateljem Rodionom Ščedrinom, je od 80. let veliko časa preživela v tujini, med drugim je delovala kot umetniška vodja Rimske operno-baletne hiše in Španskega nacionalnega baleta v Madridu. Pri 65 letih se je kot solistka poslovila od Bolšoj teatra, kjer je bila primabalerina od leta 1960. Od leta 1994 je predsedovala vsakoletnemu baletnemu tekmovanju ‘Maja’. Prejela je številna visoka priznanja v domovini in tujini. Leta 2006 ji je japonski cesar podelil Premium Imperiale, neformalno obravnavano kot Nobelova nagrada za umetnost. Naslovnica knjige je delo Branke Smodiš.
Knjiga Jaz, Maja Plisecka je njeno prvo avtobiografsko delo. Pisati jo je začela leta 1991 v Španiji. Ob izidu leta 1994 je knjiga doživela izjemen odziv, prevedena je v številne jezike in še vedno aktualna. V njej Plisecka duhovito in brezkompromisno razkriva resnico o svojem življenju, obenem pa ponuja nova spoznanja o baletni umetnosti, zato sta nepogrešljiv in pomemben del knjige tudi terminologija klasičnega baleta in drugo strokovno izrazje. Bralcu pa seže do srca zlasti njena izpoved, ki kipi od posebne energije, v kateri začutimo zavezanost enemu samemu poslanstvu – plesu, in spoznamo, da je bila njena poklicna pot obenem tudi njena osebna zgodba. (sporočajo veselo novico iz založbe Modrijan o izidu nove baletne knjige Jaz, Maja Plisecka. Nataša Jelić (tretja z leve) kot plesalka v skupini Arruba na plakatu Matjaža Vipotnika. (foto: Marko Modic)
Knjigo je prevedla nekdanja plesalka skupine Arruba, prevajalka Nataša Jelić, ki dodaja: "Ko se mi je podpisala v izvod svoje prve knjige, sem ji obljubila, da bo prevedena tudi v slovenščino. Čeprav ji prevoda žal ne bom več mogla vročiti, sem nadvse vesela, da sem lahko izpolnila dano ji obljubo. Prepričana sem, da bo življenjska izpoved hudomušne, zvedave, včasih tudi malce nenavadno razmišljajoče in ‘muhaste’ baletne dive Maje Plisecke pritegnila tudi slovenske bralce.")
Jaz, Maja Plisecka. Baletna diva s knjigo v prevodu Nataše Jelić.
63b99ed659e9d515b51a9ead6c000488
Jaz, Maja Plisecka. Baletna diva s knjigo v prevodu Nataše Jelić.
Nataša Jelić (tretja z leve) kot plesalka v skupini Arruba na plakatu Matjaža Vipotnika. (foto: Marko Modic)
Jaz, Maja Plisecka. Baletna diva s knjigo v prevodu Nataše Jelić.
Naslovnica knjige je delo Branke Smodiš.
Jaz, Maja Plisecka. Baletna diva s knjigo v prevodu Nataše Jelić.
Umirajoči labod; glasba C. Saint-Sa ëns, koreografija M. Fokin; Bolšoj teater, 1966 (objavljeno z dovoljenjem International Maya Plisetskaya and Rodion Shchedrin Foundation).
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.
Nujno potrebni piškotki
Nujni piškotki se vedno namestijo, saj omogočajo nemoteno uporabo spletnega mesta. Uporabljajo se v namene košarice v spletni trgovini, varovanje spletnega mesta pred napadi in podobno. Ti piškotki ne shranjujeno nikakršnih podatkov o uporabniku (obiskovalcu).
Analitični piškotki
Ti piškotki se uporabljajo za spremljanje uporabe spletne strani z uporabo Google Analytics.
Oglaševalski
Oglaševalske piškotke uporabljamo za prikaz personaliziranih oglasov na družabnih medijih in spletnih iskalnikih kot so Facebook, Instagram, Google in podobni.