Od 1. do 3. septembra ste vabljeni na 17. festival Front@ v Mursko Soboto. Intervju z umetniškim direktorjem festivala Matjažem Faričem vas bo prepričal, zakaj obiskati vsaj eno od predstav!
Spoštovani Matjaž, lep pozdrav, in v teh dneh verjetno zaključuješ še zadnje priprave za izvedbo 17. Front@. Je v tem trenutku kaj takega, kar te izjemno veseli, in kaj takega, kar ti dela sive lase?
Najbolj me skrbi vreme. Tega se ne da organizirati. Veselim pa se, da festival bo. Ko smo pred 17 leti začenjali, si nisem predstavljal, da bo festival doživel toliko izdaj. V rast, ohranjanje in izboljševanje je bilo vloženega veliko dela. V času pandemije covida pa smo videli, kako hitro se lahko večletni trud podre tudi zaradi nepredvidenih okoliščin. Ampak kljub temu nobena izdaja festivala ni bila odpovedana.
Prvi šolski dan bo tudi prvi dan za Front@, ki bo trajala do 3. septembra. So tudi tvoji občutki in občutki ekipe takšni, kot da greste vsakič znova v novo šolsko leto?
Vsak prvi dan festivala je kot novo šolsko leto. Ne glede na izkušnje je treba na novo začutiti delovanje ekipe, počutje gostujočih umetnikov in odzivanje občinstva in glede na to definirati ter koordinirati izvedbo. Tega se ne da delati na pamet. Potrebno je veliko opazovanj, prilagajanja in dogovarjanja.
Napisal si krasen pozdravni govor, še posebej zanimivo je razmišljanje, da se vračate nazaj na začetno zamisel festivala. Kaj si imel v mislih?
Ko smo pred 17 leti začenjali s festivalom Front@, je ta bil zamišljen kot velika manifestacija razvijanja občinstva. Skupaj z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom iz Murske Sobote smo želeli sestaviti program, v katerem bi se prepletali koncerti alternativnega rocka in urbanih praks s predstavami sodobnega plesa. Na ta način smo želeli razširiti interes za sodobni ples med mlajšo, urbano populacijo. Potem so zamenjali vodjo Mikka, odločevalci so jim tudi odvzeli dobršen del sredstev za izvedbo glasbenega programa in dobro zamišljeno sodelovanje se je skrčilo na del programa, ki je bil izvedljiv v takih okoliščinah. To pa je bil zgolj Flotin del programa. Mikk pa nam je pri organizaciji pomagal po svojih najboljših močeh. Sčasoma se je pokazalo, da je družabni del festivala zelo pomemben, saj omogoča intenzivnejše sklepanje vezi, novih poznanstev in bolj neposredno komunikacijo med vsemi udeleženci. Hkrati pa je seveda pomembno tudi, kako je ta del programa organiziran, še bolj pa, kakšne so vsebine. Mnogi tuji gostje se na Front@ vračajo predvsem zaradi možnosti neposrednega stika z umetniki po predstavah, druženja in preprostega sklepanja poznanstev in novih sodelovanj.
Kot vedno se na festivalu predstavljajo imena, ki sodijo v vrh sodobnega evropskega plesa, in tisti, ki šele opozarjajo nase. Kako usklajuješ koncept festivala s svojimi zamislimi? Kako balansiraš med željami in realnostjo?
Uravnoteženje programa med predstavljanjem uveljavljenih vrhunskih imen in predstavitvijo mladih ustvarjalcev, ki so na dobri poti, da to tudi postanejo, je pomembno. S tem dobimo bolj celovit uvid v dogajanje v sodobnem plesu. Želje so pa so vedno večje od možnosti. Zato je največ dela povezanega z iskanjem rešitev, kako kljub omejitvam predstaviti vsaj osrednji del želenega programa. Krmarjenje med željami in možnostjo omogočajo predvsem osebna poznanstva z ustvarjalci in managerji skupin. Prav tako so pomembne vezi, ki so se stkale skozi evropske projekte BeyondFront@, saj omogočajo informiranje o pomembnem plesnem dogajanju prek kolegov iz tujine. S tem si prihranimo kar precej stroškov pri potovanjih in obiskovanjih tujih festivalov. Za ta sredstva lahko organiziramo kakšen dogodek več.
Konec avgusta, začetek septembra je kar festivalska gneča na liniji Ljubljana–Maribor– Murska Sobota. Mladi levi, Platforma in Front@ si sledijo eden za drugim. Kako razmišljaš ob tej časovnici?
Ja, to je konstanten problem. Z leti smo ugotovili, da je skoraj nerešljiv. Letos se naš termin ne prekriva z Mladimi levi, prekriva pa se spet z mariborskim festivalom Platforma.
Organizatorji obeh festivalov na vzhodu države smo vezani na javno infrastrukturo, ki je najlažje dosegljiva na robu poletja. Hkrati moramo razmišljati tudi o načinih predstavljanja, ki vključujejo čim širši nabor občinstva. Sredi poletja je v manjših krajih, ki niso turistična središča, ‘mrtva sezona’, ker je dobršen del prebivalstva na potovanjih in počitnicah drugje. Dogodki na prostem so pomemben del strategij za predstavljanje dogodkov najširšemu naboru občinstva in poletje je za to najprimernejši čas. Hkrati pri organizaciji Fronte krmarimo tudi med dogodki, ki jih organizirajo drugi organizatorji v mestu. Predvsem Zavod za kulturo turizem in šport organizira zelo bogat program vse poletje. Vsi festivali sodobnega plesa v Sloveniji se odvijajo skoraj izključno v organizaciji nevladnih organizacij in nobena od teh organizacij, ki se ukvarja predvsem s sodobnim plesom, ne upravlja z infrastrukturo, razen ene v Ljubljani.
Vedno vas, organizatorje, kreatorje, vprašam, kako bo z gledalci. Jih bo letos več kot prejšnja leta. Zakaj slovenski gledalec ni tako radoveden, da bi šel na ogled, pa čeprav bi se moral peljati do Murske Sobote, recimo?
Slovenci smo zelo ‘komot’, ko gre za obisk vrhunskih predstav v drugih krajih domovine. Raje potujemo na Dunaj, v London in druge prestolnice in se pohvalimo, da smo tam videli kakšno od teh predstav. Obisk je vnaprej težko napovedovati. Kadar smo imeli več obiskovalcev iz osrednje Slovenije, je bilo to največkrat vezano na zasebne pobude in poznanstva z gostujočimi umetniki. Letos je naneslo, da si v mestu delimo termin s Festivalom šunke in prekmurske gibanice. Kako bo to vplivalo na obisk, lahko samo ugibamo. Lahko se zgodi, da bo na naše prireditve prišel kakšen obiskovalec od drugod več, ki se bo čez dan kulinarično razvajal, lahko pa se zgodi, da se bo dobršen del domačega občinstva odločil obiskati njihov večerni zabavni program in bomo zato imeli tudi manj gledalcev. Je pa ta dilema, med šunko in sodobnim plesom, precej humorna prispodoba realnosti.
Za konec, zakaj torej priti na 17. Front@?
Naprej se velja podati na festival 17. Front@ zaradi gostujočih predstav, Guy Nader in Maria Campos, Liquid Loft so imena ustvarjalcev, ki gostujejo na najbolj prestižnih odrih širom po svetu. Enya Belak, Alicia Tuskolitas, Žigan Krajnčan so avtorji, ki ustvarjajo v Sloveniji, njihova dela pa so posebna, na meji med sodobnimi plesom in navidezno resničnostjo, kiparstvom ali pa koncertom. Mladi ustvarjalci, ki se bodo predstavili v okviru Opusa1, prihajajo iz Ukrajine, Poljske, Romunije in Slovenije, v kratkih formah presenečajo s svojo energijo in drznimi zamislimi. Lingaling in Jernej Bizjak pa z vedrino posegata v javni prostor in človeške zagate uprizarjata s humorjem.
Drugi razlog je, da se predstave in ostali dogodki odvijajo v majhnem mestu in so vsa prizorišča oddaljena le pol minute hoda, tretji razlog pa je, da letošnja Front@ prinaša tudi bogat nočni družabni program Nindri Indri, v katerem lahko svoje ‘magične gibe’ preizkusijo tudi obiskovalci.
Hvala in naj bo uspešno!
