Pogovor s plesno trenerko in nekdanjo vrhunsko plesalko športnega plesa, Martino Plohl, o pravkar minulem državnem prvenstvu v kombinaciji, načrtih in težavah mlade generacije, ki želi spremembe na ravni sekcije za latin in standard pri Plesni zvezi Slovenije!
Draga Martina, pozdravljena, in državno prvenstvo v kombinaciji je zadnja leta tudi zaključek tekmovalne sezone športnih plesnih parov. Kakšna je bila torej sezona, se je razpletlo po načrtih, pričakovanjih?
Sezona je bila za moje plesne varovance uspešna. Udeležili smo se kar nekaj mednarodnih tekmovanj in naredili velik korak naprej v sami kakovosti plesa in plesnem znanju. Kljub izjemno dobrim mednarodnim uspehom pa so se nekateri moji varovanci tudi to sezono morali zadovoljiti le z nazivom podprvaka na državnih prvenstvih.
Na državno si pripeljala lepo število plesnih parov, z ‘izplenom’ pa nisi bila preveč zadovoljna. Presenetljivo je bila to tekma z najmanjšo udeležbo parov do zdaj (32), a z najdaljšo časovnico. Kar štiri ure je trajalo, pa čeprav so bili na sporedu samo finali in je organizator prav bizarno vlekel tekmovanje v neskončnost ter je bil konec ob pol enih zjutraj. Nervoza vas trenerjev in staršev je bila očitna. Kako komentiraš dogajanje oz. organizacijo prvenstva?
Res je. Vesela sem, da je mojih tekmovalnih parov že kar lepo število, na zadnjem tekmovanju sezone je bila kar ena četrtina plesnih parov izpod mojega okrilja. Tudi ko gre za moje plesne pare, sem vedno zelo realna glede rezultatov, in moji varovanci bi znali povedati, da sem tudi zelo kritična, ko pride do analize njihovih nastopov. Tokrat pa res ne morem reči, da sem pričakovala takšen razplet rezultatov, na koncu zelo dolgega tekmovanja sem bila kar neprijetno presenečena. Svoje varovance tako dobro poznam, da vem, česa so zmožni in kam v danem trenutku sodijo. Nikoli jih ne kujem v oblake, saj jih bosta na vrh pripeljala le trdo delo in objektiven pristop trenerja. Tako da vsak moj plesni par ve, kam sodi, koliko je zmožen in kaj lahko pričakuje.
Poleg tega pa me je zmotila tudi organizacija tekmovanja. Zadnji šolski dan so morali tekmovalci štajerskega konca samo po spričevala in naravnost na tekmovanje v Ljubljano. Urnik je bil za tekmovalce in vse nas res neprimeren, saj se je tekmovanje zaključilo krepko čez polnoč, da ne omenjam zamude v urniku in strašne vročine v dvorani. Potem pa še glasba, ni bilo skladbe in plesa, kjer ne bi glasba prekinila ali preskočila. To so res izjemno neprimerni pogoji, še posebej za tekmovalce, ki so začetniki in imajo že tako težave z ritmom.
Potem pa še pika na i, ko so finalisti prejeli majice in jopice z logotipom dveh klubov in bili nagovorjeni s strani voditeljice, da se naj vsi oblečejo in reklamno slikajo. ‘Pardon’, ampak res ne razumem te neokusne šale, da moji tekmovalci nosijo in se slikajo z majicami ter jopicami kluba, iz katerega ne prihajajo. Pri vsem omenjenem se ni nobeden od organizatorjev odzval, kot da vse poteka v najlepšem redu. Lahko rečem samo, da sem bila šokirana.
Ko sva se na tekmovanju pogovarjali, si za oddajo, ki bo na sporedu septembra, odkrito povedala, da starejša generacija, ki nekako vodi sekcijo za standard in latin, ne dovoli vam, mlajši generaciji, da uvedete spremembe, ki pa so po toliko letih stagniranja pravzaprav že res nujne. Kaj bi bilo po tvoje nujno najprej urediti, da se športnemu plesu vrne nekdanji blišč, nekdanja pomembnost? Ali razmišljaš o kakšnih konkretnih dejanjih, predlogih PZS-ju za novo sezono?
Menim, da je res že čas, da se nekatere stvari spremenijo, saj je ta situacija največji pokazatelj izrazitega upada plesnih parov. Otroci in starši so se spremenili od časov, ko sem še bila jaz aktivna na plesnem parketu, prav tako nas je spremenila korona, in čas, v katerem živimo, je res nepredvidljiv. Ljudje niso več tako strpni, kot smo bili mi in naši starši. Verjamem in vem, da kjer je želja, je tudi pot. Mladi se trudimo graditi na novih generacijah in povečanju števila parov v najlepšem dvoranskem športu, a žal nimamo nobene podpore s strani starejših kolegov. Ne vem, zakaj je temu tako, a vendar vem, da bi izkušnje starejših plesnih kolegov bile odlična kombinacija z mladim, svežim znanjem, modernim pristopom in zamislimi. Ker sem večna optimistka, verjamem, da bodo moje besede enkrat slišane.
Kje pa je na mednarodni ravni športni ples, saj mu korona gotovo ni prizanesla?
Od prvega vala in začetka korone do zdaj si je ples kar lepo opomogel na mednarodni ravni. Tekmovanja so začela potekati normalno, obisk je velik, in lahko povem, da je bilo zadnjih nekaj mesecev videti na tujih tekmovanjih, kot da je vse spet tako, kot je bilo. Kar me iskreno zelo veseli.
In zdaj verjetno odhajaš na zasluženi dopust. Kam pa bodo usmerjene misli za prihodnost?
Res je, zdaj je čas za dopust in odklop. V avgustu pa že nadaljujem s tekmovalci in pripravo na novo plesno sezono. Dopust je vedno čas, ko napolnim baterije, zberem nove zamisli, pripravim nove projekte in analiziram minulo sezono. Vsem tekmovalcem želim, da – kar se da, lepo preživijo poletje in se vrnejo polni novega elana. Nova sezona pa naj bo čimbolj korektna in polna zadovoljstva ter pozitivnih sprememb za tekmovalce. Lepo poletje, Barbra, in hvala, da si prisluhnila.
Hvala tudi tebi, seveda za odkrito napisane besede. Uživaj v poletju.
