Mariborski Gusar. Junaki, solisti in ansambel blesteli v baletnih izvedbah

Balet SNG Maribor je v drugem delu gledališke sezone premierno uprizoril veliki romantični balet Gusar / Le Corsaire na glasbo romantičnega francoskega skladatelja Adolpha Adama (1803-1856). Omenjeni balet se sicer ne more pohvaliti s tolikšno popularnostjo, kot jo je imela in še ima njegova baletna predhodnica Giselle (1841), ki jo je prav tako uglasbil Adam, je pa plesno zelo obsežen in težje izvedljiv, tako da se je na odru Velike dvorane SNG Maribor 8. aprila tudi prvič v celoti predstavil v Sloveniji. Po besedah direktorja Baleta SNG Edwarda Cluga je letošnja postavitev tehnično zahtevnega baleta Gusar bila možna le ob današnjem številčnem in dobro pripravljenem  moškem delu baletnega ansambla.

Balet Gusar je imel kar pestro zgodovino, pač serijo različnih baletnih uprizoritev in glasbene nadgradnje, ki se je začela s prvo koreografijo Jozepha Maziliera leta 1856 v Parizu, naslednja spektakularna koreografija pa je nastala pod mojstrom gledaliških domislic Victorjem Sacréo ter menda ob veličastnem neurju ob koncu predstave, kot zapiše Benjamin Virc v gledališkem listu in poglobljenem zgodovinskem  pregledu tega baleta. Naslednja večja koreografska dopolnitev se je zgodila leta 1886 v koreografiji Mariusa Petipaja za Bolšoj teater, ki je še danes aktualna, vendar ob takratni koreografovi dopolnitvi Adamove partiture z dodanimi vstavki drugih skladateljev: Minkusa, Delibesa, Oldenburga in Pugnija.

Libreto za balet Gusar je pripravil Jules-Henri Vernoy de Saint Georges na podlagi pesnitve Lorda Byrona Le Corsair, tudi avtorja “nesmrtnega” Don Juana. Lord Byron je bil rojen leta 1788 v Londonu, umrl pa v Grčiji leta 1824, bil je romantični pustolovec svojih dni in se tudi kmalu podal na plovbo po Sredozemlju dogodivščinam naproti, se celo pridružil grškim upornikom proti takratni turški vladavini, kjer je  izgubil življenje, bil pa tipični predstavnik romantične melanholije, zato njegov junak Gusar svoje življenje na koncu pesnitve konča v novi  prihajajoči nevihti. Romantični junak, Byronov Gusar, je bil upornik, cinik, seveda lopov in morilec, vendar človek privlačnih moči, ki je ob svojih pustolovščinah spodbujal domišljijo in nič manj ženskih vzdihov, tudi postal nova junaška podoba moškega spola, tako kot je to bil naše dni  junak filma Pirati s Karibov, ki je prinesel slavo igralcu Johnnyju Deppu v vlogi piratskega kapetana Jacka. Dileme pri zgodbi baleta Gusar pa  so nastajale ravno zavoljo žalostnega konca, tako se baletne verzije tega dela delijo na tiste, ki se začnejo z nevihto in končajo srečno, ter one, kjer nevihta na koncu le opravi svoje delo, vendar se kljub temu lahko razbere, da Gusar najde tudi novo rešitev, tudi pot do nove pustolovščine. Ali ne spominja to na nek način na filmsko zgodbo Pirati s Karibov?! Tokrat vsaj ni dileme, katera verzija je bila prej: baletna ali filmska.

Koreografijo baleta Gusar je za mariborski baletni ansambel postavil latvijski koreograf Aivars Leimanis, znano ime med baletnimi solisti, ki je po zaključku uspešne plesne kariere nadaljeval svojo umetniško pot kot koreograf številnih baletnih odrov. Iz Latvije in ob koreografu prihaja tudi dirigent Farhads Stade. K baletni uspešnici pa so pripomogli še drugi ustvarjalci: kostumograf Luca Dall´Alpi, scenograf Jun Guillermo Nova, oblikovalec luči Elvis Butkovič; asistenti koreografa: Elsa Leimane-Martinova, Ajša Sila, Alenka Ribič, Anton Bogov; asistentka scenografa Giulia Zuola, simfonični orkester SNG Maribor in koncertna mojstrica Oksana Pečeny Dolenc.

Mariborska predstava baleta Gusar se začne na barvitem bazarju pristaniškega mesta na Mediteranu, kjer se zbirajo kupci in preprodajalci različnega blaga, ko ne manjka zabavljačev, akrobatov in celo evnuhov. Na trgu je tudi zviti preprodajalec Isaac / Petar Marić, ki prodaja svojo pastorko, prelepo Grkinjo Madoro / Tetiana  Svetlična. Tu je tudi Lankedem, trgovec s sužnji, ki zalaga harem Seid paše / Vadim Kurgajev, za katerega bi se reklo, da je prava slika in prilika pristnega paše takega, ki ga poznamo iz risank ali pravljičnih poslikav. Kostumska barvitost in baletna plesna paša za oči ob zvokih romantične glasbe pričarajo sončni vzhod davnih časov, kjer se vrstijo plesi lepotic, deklet z rožami,  suženj, paševih žena in se predstavi tudi turška lepotica Gulnare/ Asami Nakashima, ki bi jo skupaj z Medoro odpeljali v pašev harem, če se ne bi usidrali pirati na čelu s kapetanom Conardom / Anton Bogov in privihrali z njegovim namestnikom ter prijateljem Birbantom / Sergiu Moga. Zgodijo se ljubezni, junaška osvobajanja ujetnic harema, piratska združba z osvobojenimi sužnjami ter obema lepoticama pač odpluje dalje.

Drugo dejanje se dogaja na neznanem otoku in ob veselju prebiranja zakladov, kjer se uzre tudi Suženj / Yuya Omaki. Ker pa je Birbanto že naveličan služenja Conradu, si izmisli zvit načrt, Conrada opije in odpelje ženske ter prelepo Medoro. Tretje dejanje se dogaja v razkošni paševi hiši, ki uživa ob vseh lepoticah, ampak jih znova izgubi, ko pridejo zamaskirani možje, gusarji in spet vse osvobodijo, potem se  druščina napoti na ladjo novim dogodivščinam naproti. Na koncu sta znova prijatelja Conard in Birbanto ob Medori in Gulnare.

Baleta Gusar ne krasi le pisano vzdušje turških časov, ampak bolj kot so to lahko besede, se sledi subtilnim in zahtevnim baletnim duetom / pas de deux, veličastnemu plesu suženj v prvem dejanju in še bolj spektakularnemu plesu, bakanalijam, piratov ob koncu prvega dejanja, ki so v svoji plesni vihravosti preletavali in preskakovali odrsko površino, plesali pa: Mircea Golescu, Vasilij Kuzkin, Sytze Jan Lusce, Matjaž Marin, Tiberiu Marta, Cristian Popovici, Aleks Šišernik, Gaj Žmavec, Jakob Korošec in Jan Trninič.

Nasploh je koreografija baleta Gusar bogata in zelo razkošna, tako v plesu treh Odalisk / Galina Čajka, Tijuana Križman Hudernik, Hristina Stojčeva, kot v plesih suženj, ki se vijejo skozi predstavo in je nepozaben “dišeči” divertimento ali zaključni ples s cvetličnim okrasjem: Ples cvetja / Pas de fleurs, kjer se solistični motivi prepletajo v cvetnem razkošju z ansamblom. Junaki in junakinje baleta, Conrad, Lankedem in Gulnare, s svojimi solističnimi izvedbami navdušijo že v prvem dejanju, tudi v grand pas de deuxu Conarda in Medore, medtem ko v drugem dejanju zablesti trio v pas de trois Conarda, Sužnja in Medore, ki se velikokrat uporablja kot variacija zaplesanega dueta, še posebej na različnih prireditvah in tekmovanjih, in nežnost ter prelestnost krasijo duete Medore in Conarda.

Junaki, solisti in ansambel Baleta SNG Maribor so blesteli v baletnih izvedbah, v največkrat bleščečih in elegantnih kostumih ter v pristnem scenskem utripu, ki predstavlja nam neznane davne čase romantike. Tetiana Svetlična je blestela v svoji plesni vlogi, nič manj Asami Nakashima, tudi trio Odelisk. Navdušenje gledalcev pa se je kar lepilo na veličastnega Sužnja, Yuya Omakija, tudi zrelega in atraktivnega plesalca Sergio Moga. Za veliko presenečenje v stilu velikega solista pa je poskrbel skoraj nerazpoznavni Anton Bogov z brki, brado in temnimi lasmi. Kot elegantni mladenič je lahkotno in neslišno poletaval v odrske višave, z novim izrazom nove vloge pa  privabljal vzklike.  Gledalci tudi sicer niso hoteli oditi iz baletne dvorane, ko se je ploskalo in ploskalo, da se ni dalo niti več preštevati, lahko bi se reklo, da je to bil novi ples neštetih udarnih ritmov dlani v duetu množičnih poklonov.

… (Foto: Marta Tiberiu)
View Gallery 11 Photos