Predstava Ejlijen/Alien Express v postavitvi in izvedbi Žigana Krajnčana in Gašperja Kunška je bila njuna prva premierna uspešnica, ki je dan ugledala decembra 2016. Istega leta ob koncu poletja sta navduševala s svojo novo plesno gravitacijo po Slovenski cesti Murske Sobote v organizaciji Front@, festivala sodobnega plesa, kar je, kot se je izkazalo, bila tudi dobra predpriprava za njuno prvo premierno uprizoritev v Plesnem Teatru Ljubljana v produkciji Flote.
Sicer sta se v plesnem duetu pravzaprav že prvič našla izven svojih hip-hop igrišč ter tekmovanj na umetniškem odru 56. Jazz festivala poleti 2015 v Cankarjevem domu, ko sta poustvarjala gibko dinamično skladnost v skladbi Hydden Myth skladatelja in glasbenika Kristjana Krajnčana. Žigan Krajnčan je bil kot gimnazijec SVŠGL Umetniške gimnazije za ples zmagovalec 7. mednarodnega tekmovanja za mlade ustvarjalce Opus 1 v svoji starostni kategoriji, tudi si priboril plesno produkcijo PS Intakt in JSKD RS, k soustvarjanju pa povabil plesalca hip- hopa Gašperja. Tako je steklo njuno novo ustvarjalno ter plesno presenečenje, njuna inovativna ekspresija ali navdušujoči duet Neimenovano, ki je bil javno predstavljen spomladi 2016.
In je čez nekaj mesecev stekla njuna nova premierna uprizoritev, nova umetniška senzacija Chorus, in to že jeseni 2017 na odru Katedrale Kina Šiška. V teh nekaj letih mladostne ustvarjalne svežine sta postala tudi prejemnika stanovske nagrade Ksenije Hribar, ki jo dodeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije, kot najperspektivnejša plesalca za prvenec Alien Express in še kot soavtorja za plesni projekt Chorus, ki je na letošnji Gibanici, bienalu sodobnega plesa, prejel nagrado za najboljšo predstavo po izboru gledalcev. To je tudi čas njunih uspešnih mednarodnih gostovanj ter združevanja mladih na delavnicah njihove nove plesne strukture, poimenovane kar Alien Express, in je Gašper Kunšek tudi že predstavil svojo novo izobraževalno bazo ali plesno šolo.
Na tako uspešnih plesnih krilih je na oder Katedrale Kina Šiška 23. marca (ogled 24.) priletela njuna nova premierna zasnova ter koreografska postavitev Alien Express: Drugi let, kjer znova nastopata v duetu glasbe in plesa, v glasbeni ekspresiji Kristjana Krajnčana, tokrat tudi ob didžeju SunnySunu, ko uprizoritveni prostor neposredno širi ter snuje oblikovalec videa in svetlobe Borut Bučinel, v dramaturgiji Andreje Kopač in v zvočni kulisi Jureta Vlahovića.
Dvorana Katedrala Kino Šiška je bila za predstavo tudi na novo preoblikovana, ko je geometrično razpotegnjen plesni oder zasedal sprednji del avditorija, uprizoritveni prostor pa se gradil v treh nivojih, na del pred odrom in na sam oder, kjer je bilo izpostavljeno glasbeno, po potrebi tudi uprizoritveno stičišče nastopajočih umetnikov in svetlobnih video manipulacij. Tudi v tej predstavi je tekla poglobljena glasbeno gibalna struktura, ki je v trikotnikih svetlobnih snopov poglabljala ali celo razgalila njuno stopnjo impro-ekspresije. In če sta v predstavi Alien Express navduševala s široko paleto gibkih plesnih različic, ne glede na izvor ali poimenovanje osnovne gibalne baze, sta k svojemu drugemu poletu dodala še nov odrski eksperiment, pač nekakšen poskusni šov v obliki lahnih premikov ter v presežku fantovskih govornih dialogov, vsaj na začetku in v tišini, ki se izkažejo kot uigravanje ali poigravanje v smislu všečnega dialoga z gledalci. V enem teh njunih govornih izhodov, seveda še pred glasbenim vdorom z višin glavnega odra, kar zabavno posežeta po spominu znane italijanske TV-skicirke La Linea, vsaj tako izzveni njun glasovni dvoboj.
Vstop na oder se zgodi v tišini izza zavese glavnega odra, ko sestopata do najnižje ravni v beli platneni preobleki, kot dva bojevnika kake borilne veščine v ringu svojega uprizoritvenega dvoboja. In se drugi uprizoritveni let na prvotnih krilih Alien Expressa izkaže za sestavljenko mnogoterih svetlobnih trikotnikov oziroma trenutkov, ko bi vsak lahko postal impresivno izhodišče za nekaj novega. Tako pa se sledi sestavljenim delcem neopredeljene celote ali zamrznjenim trenutkom, ki čakajo na odmrznitev, svoj možni celostni vzpon. Ja, Alien Express, Drugi let se lahko razume kot njuno novo odrsko raziskovanje ter iskanje novih navdihov, ko sta nekatere dele iz prve predstave nadgradila ali celo izzvala nove umetniške ekspresije. Sledi se tudi presežkom akrobatskih modnih trendov, kot so višinski premeti, ki se na vseh ravneh plesnih oblik že nekaj časa veliko preizkušajo; ko se cirkuški virtuozi Cirque du Soleil s svojo akrobatiko preusmerjajo v plesne vode, plesalci vseh zvrsti in celo generacij pa preizkušajo v cirkuški akrobatiki, torej je v ospredju vsesplošna egalizacija …
Želeni trenutek impresije se zgodi ob plesno razposajenih prstih plesalca Žigana, ko zaigrajo neke nove tone plesne kompozicije na njegovem vzravnanem telesu in v hitrostnem duetu z glasbo, z virtuoznim poigravanjem glasbenika s prsti na strunah godala, ko pa se pridruži še Gašper, pa izzveni slikoviti kompozicijski tercet. V nekem drugem trenutku je Žigan v rahli zaznavi orientalske glasbe zavel še svoj izpopolnjeni trebušni krogotok, ki se vrti ter zaniha kot del njegove nove ustvarjalne omame. Ki pozneje v njegovem songu brez besed zavibrira še nenavadno mamljiv ton, dozdevni daljni odsev molitve iz višin minareta turške mošeje, je glas nezaznanih globin ali višin, je sočasno omama in molitev in je vrhunec ter zaključni del njegovega orientalskega navdiha.
Gledalci, pretežno mladi, so tega večera dobro sprejeli njuno novo zabavno usmeritev, celo je neko dekle drugič prišlo na ogled predstave, da jo vidi še z drugega sedežnega kota, kot je razlagala. Plesni ter koreografski dvojec Gašper in Žigan se gotovo nahaja na novem ustvarjalnem križišču, kar je bilo tudi pričakovati po nenadnih vzponih, ko vedno nastopi prepotrebni čas za premislek ter novi globoki vdih in se zastavi vprašanje − kako naprej? Ko se odgovoru lahko sledi v neposrednem soočenju na mestu prizorišča, ki sta ga mlada ustvarjalca Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek tokrat naslovila: Alien Express: Drugi let ali novi poskus.
