Kdo je Patrik Peroša?
Kje se je našel? Nismo ga še videl plesati, še manj tekmovati? Kaj ga žene k nam? To so vprašanja, ki se vsakodnevno pojavljajo v raznih krogih od dneva, ko se je ime Patrik Peroša pojavilo za morebitnega kandidata za predsednika Plesne zveze Slovenije (PZS). Zato je prav, da se prihodnost Plesne zveze Slovenije začne s predstavitvijo osebe, ki se poteguje za najvidnejšo funkcijo v plesni sferi Slovenije. Patrika Perošo, po izobrazbi magister znanosti (poslovodenje in organiziranje MBA – Marketinški management), vse življenje spremlja šport. Zadnjih 20 let je aktiven tako v Sloveniji kot na mednarodnem prizorišču na področjih: športa za vse, univerzitetnega športa in vrhunskega športa. Trenutno je tudi član Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport. Na področju univerzitetnega športa skrbi že od same ustanovitve Univerze na Primorskem za šport študentov, ravno tako dolgo je tudi aktiven v Slovenski univerzitetni športni zvezi, katere predsednik je. Bil je tudi funkcionar Evropske univerzitetne športne zveze, in sicer je opravljal naloge tehničnega delegata za futsal, pozneje pa je bil tudi njen športni manager. Rektorska konferenca Republike Slovenije pa mu je zaupala vodenje delovne skupine za vprašanja športnikov študentov in univerzitetnega športa. Na področju športa za vse oz. športne rekreacije uresničuje poslanstvo v okviru podpredsednika Športne unije Slovenije ter člana Izvršnega odbora TAFISA Evrope, mednarodno priznane organizacije za to področje. V sklopu navedenih organizacij je v Ljubljani leta 2016 organiziral mednarodno odmevno evropsko konferenco športa za vse pod sloganom "Take back your streets – Take back your future!" (v prevodu: Vzemimo si nazaj svoje ulice … vzemimo si svojo prihodnost). Aktiven je tudi na področju športa zaposlenih kot član Izvršnega odbora Evropske zveze za šport v podjetjih. Na področju vrhunskega športa je bil vrsto let aktiven, tudi kot predsednik, Komisije za mali nogomet (futsal) pri Nogometni zvezi Slovenije. Zadnja leta pa deluje na področju plesa kot svetovalec predsednika Svetovne plesne zveze.
Zakaj bi si želel voditi PZS?
Kakšni so njegovi interesi? Kdo stoji za njim? Čigava podaljšana roka bo? So še nekatera vprašanja, ki odmevajo po hodnikih plesnih šol. In tudi prav je, da se ljudje zanimajo o tem, kdo bi želel stopiti za krmilo plesa Slovenije. Na takšna in drugačna vprašanja je zelo enostavno odgovoriti, kajti v heterogeni razvejanosti plesnih zvrsti znotraj PZS bi bila ravno ta prednost, da predsedniško funkcijo zasede oseba, ki ni obremenjena s preteklostjo. Oseba, ki nima poznanstev znotraj plesnih sredin, ki nima tako imenovanih vez in poznanstev ali ‘stricev iz ozadja’. Torej ne obstajajo osebe, ki bi imele vpliv na nekoga, ki prihaja ‘od zunaj’. Kaj pa interesi? Za prevzem funkcije predsednika je lahko številčen nabor možnih interesov. A kaj hitro lahko ugotovimo, da si kandidat za predsednika ne išče finančnega nadomestila (kot je to bila praksa do zdaj) ali drugih finančno-poslovnih sodelovanj, saj se pričakuje, da predsednik PZS opravlja svoje funkcijo častno. Ne išče bonitet za svojo plesno šolo, ker je pač nima. Ne išče bonitet za bližnje in daljne družinske člane, kajti nihče ne pleše v nobeni plesni šoli. Torej ostane zgolj in edini interes, da se nekaj dobrega naredi za PZS, njene članice in plesalke ter plesalce. Nekateri pač v življenju iščejo drugo motivacijo in konkretno v tem primer je zgolj interes za dobro delo, ki v prihodnosti pomeni dobro referenco.
Kaj se lahko sploh pričakuje?
Ne izhaja iz plesne šole, ni plesalec, kaj se lahko sploh pričakuje? Kako bo vodil PZS, če pa niti ni bil del nje? Kaj bi bila sploh dodana vrednost? Tako sta se pred plesnim nastopom spraševala dva plesalca. In vprašanja so zelo na mestu, nanje pa se lahko odgovori tudi z vprašanjem: a PZS ne more voditi nekdo, ki ni ‘zrasel’ z njo? Drži, da v večini primerov predsednik nacionalne panožne športne zveze (NPŠZ), kar je tudi PZS, postane nekdo, ki je del njenih programov, tekmovanj, organov ipd. je pa res, da to ni praksa. Dober primer imamo ne daleč od nas. Nogometno zvezo Slovenije (NZS) je za nekaj časa vodil odvetnik Čeferin, ki je postal celo predsednik Evropske nogometne zveze. Pa ni bil vrhunski nogometaš niti ni deloval v vidnih organih NZS. V določenih sredinah je to celo prednost! Kandidat za predsednika PZS prinaša svežino v plesno družino Slovenije. Je oseba, na katero se lahko računa, da bo povezovalna nit med vsemi sekcijami PZS. Vse, sekcija za SLP, sekcija za RNR, sekcija za MTP, sekcija za PLR, ZPSS in ZPVUTS, bodo enakopravno obravnavane. Vsem se bo namenil čas in posluh. Medsekcijsko sodelovanje in povezovanje sodi med pomembnejše cilje, kajti PZS je velika družina različnih ljudi. V tem je ravno moč takšne organizacije v slovenski športni sferi, zato je med pomembnejšimi cilji zagotovitev enotnosti znotraj organizacije, kakor tudi njeno enotno zastopanje nasproti drugim športnim organizacijam in športnim inštitucijam v Sloveniji. Med pomembnejše partnerje sodi pristojno ministrstvo za šport (MIZŠ), kjer v Strokovnem svetu za šport v zboru 17 članov sedita dr. Meta Zagorc in pa tudi g. Patrik Peroša. A si sploh lahko predstavljamo, PZS bi lahko imela v najpomembnejšem organu v državi ‘dvojni’ glas! Če nadaljujemo. Drugi pomemben partner na nacionalni ravni je gotovo Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ). Plesna zveza Slovenije je zastopana v Strokovnem svetu za vrhunski šport pri OKS-ZŠZ, kjer je bila nedavno imenovana ga. Vesna Huber. Kandidat za predsednika pa je bil že drugič potrjen za člana Strokovnega sveta športa za vse. Tretja pomembna organizacija je Fundacija za šport Republike Slovenije (FŠO), v kateri sedi predstavnica PZS Fiona Johnson Kocjančič.
Veliko napora je treba vložiti, da se PZS v prihodnje bistveno bolje pozicionira v slovenski športni prostor. Treba je pridobiti veliko več na veljavi, moči odločanja kakor tudi prepoznavnosti. Veliko je še odprtih projektov, za katere se je treba v prej navedenih pomembnih organizacijah (MIZŠ, OKS-ZŠZ, FŠO) močno zavzeti; govora je o povečanju finančnih sredstev za področje plesa, prepoznavnosti nekaterih plesnih zvrsti MTP v okviru kategoriziranih športnikov, ustrezni umestitvi pomena plesnih veščin v nacionalni program športa, zagotovitvi ustreznega mesta plesu v predšolski in šolski vzgoji ter drugih pomembnih projektih, ki imajo daljše razsežnosti pomembnega vpliva na prihodnost plesa v Sloveniji.
Ohranjati dobre odnose in sodelovanje z MIZŠ, OKS-ZŠZ, FŠO je zelo pomembno. A treba je zastaviti nove cilje. Najti nove partnerje. Med strateške usmeritve sodi vzpostavitev sodelovanja z ministrstvom za zdravje, kakor tudi drugimi inštitucijami, ki delujejo na področju zdravja. Vsem je dobro poznan pozitivni učinek plesnega gibanja na vitalnost, na telesno in duševno počutje in zdravje ter s tem na kakovostno življenje. Zato je na tem področju še veliko možnosti za razvoj novih projektov, s katerimi bi se lahko zagotovile dodatne finančne spodbude članicam PZS. PZS lahko prevzame veliko vlogo ne samo v delovanju na nacionalni ravni, lahko je del tudi lokalne športne politike, kjer skozi mehanizme svetovanj, strokovne podpore in dobrih odnosov z lokalnimi skupnostmi doprinese velik premik pri razumevanju plesa na lokalni ravni. Zato mora PZS usmeriti veliko energije tudi na lokalno raven, kjer delujejo plesne šole ter skupaj z njimi vplivati na lokalno politiko oz. pripravo letnega program športa na lokalni ravni.
Kaj pa mednarodno sodelovanje?
Kandidat za predsednika je svetovalec predsednika svetovne plesne zveze (IDO), kaj je njegova vloga? Kaj več lahko še pričakujemo, ko pa je PZS precej dobro mednarodno pozicionirana? Takšna vprašanja si je pred časom zastavila članica predsedstva PZS. Zato je prav nanje odgovoriti in podati pojasnila. Vloga g. Peroše pri IDO je zelo pomembna, saj skrbi za mednarodne odnose in sodelovanja. Med pomembnejše projekte sodi zavzemanje za prepoznavnost IDO in njegovih tekmovanj v okviru GAISF (prejšnje ime: SportAccord). Prepoznavnost v obliki včlanitve bi pomenila velik preporod razvoja MTP, kar bi se prepoznalo na nacionalni ravni, tudi v obliki kategoriziranih športnikov. Drugo pomembno področje pa je vzpostavitev sodelovanja s tistimi mednarodnimi zvezami, ki na vzporedni ravni pokrivajo področje plesa (kot npr.: mednarodna zveza za šolski šport, mednarodna organizacija za študentski šport, mednarodni paraolimpijski komite, specialna olimpijada, mednarodna zveza športa za vse itd.). Ples je primeren za vsakogar, ne glede na njegove psihofizične sposobnosti, spol, starost itd. Zato je pomembno, da se ples vključi v tekmovalni in rekreativni obliki na vse pomembnejše mednarodne dogodke. Kandidat za predsednika je tudi velik podpornik in ljubitelj prireditev. Organiziral je več kot 100 lokalnih, regionalnih, nacionalnih in mednarodnih prireditev. Med večje športne prireditve, ki jih je organiziral, sodijo: EUSA Evropsko univerzitetno prvenstvo v košarki (2015, Koper), futsal (2007, Koper) in odbojki na mivki (2005, Portorož); FISU Svetovno univerzitetno prvenstvo v futsalu (2008, Koper); Kvalifikacije za UEFA Evropsko futsal prvenstvo (2007, Laško) in za selekcije U21 (2008, Laško); Kvalifikacije za FIFA Svetovno futsal prvenstvo (2008, Ljubljana); Mediteranski futsal pokal (2010, Libija) in druge. Sodeloval je tudi pri organizaciji IMGA Svetovnih zimskih master igrah (2010, Gorenjska), FISU Svetovnem futsal univerzitetnem prvenstvu (2010 Srbija, 2012 Portugalska, 2014 Španija) in druge. Bil je tudi direktor turnirja UEFA futsal lige prvaka (2015 in 2018 Podčetrtek). Sodeloval je tudi pri nekaterih drugih mednarodnih prvenstvih triatlona, taekwondoja, košarke 3×3, športnega plezanja idr. Področje mednarodnih tekmovanj je zelo pomembno, kajti vsaka prireditev, organizirana v Sloveniji, prinaša velik promocijski učinek. Članice PZS pa lahko sodelujejo pri organizaciji, kar prinaša dragocene izkušnje na tem področju. Na tem področju se bo vložil maksimalen napor, da se zagotovi vsaj eno mednarodno tekmo na leto. Zato se bo, poleg IDO, vzpostavilo še tesnejše sodelovanje tudi z WDSF in WRRC.
Kaj bo drugače? Kaj bo novega?
PZS je s svojo 65-letno bogato zgodovino pomemben del slovenskega športnega mozaika. Veliko se je prehodilo, veliko naredilo. Bili so tako vzponi kot tudi padci. Pred PZS pa je še veliko izzivov. ‘Konkurenca’ ne počiva, pojavljajo se podobne plesne zvrsti v drugih organizacijah, ki s prepoznanim tekmovalnim plesom nimajo dosti skupnih točk. A žal so pri svojih prizadevanjih za prepoznavnost svojih plesnih zvrsti dokaj uspešni in kaj kmalu lahko to povzroči resne posledice na področju MTP. Zato je toliko bolj pomembna čvrsta umestitev PZS v slovenski športni prostor, da do kritičnih posledic ne pride. Ključnega pomena je zasnova Strategije razvoja PZS 2020−2030. To je temeljni dokument, ki mora dati jasne usmeritve, kam si članice PZS želijo iti in kje vidijo PZS čez deset let. To bo tudi temeljno poslanstvo predsedstva s predsednikom na čelu v prihajajočem mandatu 2019−2022. Strategija bo inštrument za pripravo izvedbenega plana, s katerim se želi PZS postaviti ob bok največjim NPŠZ, kar se nenazadnje odraža tudi v finančnem smislu. Veliko napora se bo vložilo v iskanje strateškega partnerja, ki bi zagotovil materialno in finančno podporo PZS in njenim članicam. Treba je iskati finančne resurse na področju zasebnega kapitala, kajti javna sredstva so samoumevna. S tem se želi zagotoviti dodatna sredstva za izpeljavo rednega programa PZS, predvsem pa za finančno neodvisnost pisarne PZS. Na ta način se zagotovi še večjo finančno avtonomnost sekcij. Ne sme se pa pozabiti, da so socialne stiske zaradi finančnega pomanjkanja prisotne tudi na področju plesnih aktivnosti. PZS mora postati družbeno in socialno odgovorna organizacija, kajti prav je, da vsakdo, ki si želi rekreativno ali tekmovalno plesati, ima to možnost. Tako se bo ustanovil solidarnosti sklad za socialno ogrožene, katerim se bo pomagalo vstopiti v družino slovenskega plesa. Veliko je še za postoriti na področju internih aktov, saj so slednji potrebni osvežitve, prenove in uskladitve z veljavno zakonodajo. Cilj je, da se v prihodnjih treh letih vsi akti pregledajo, in kjer bo treba, dopolnijo in spremenijo. Med pomembnejšimi nalogami je določitev jasne razmejitvene vloge sekcij v okviru PZS, kjer je treba najti ustrezni konsenz za izboljšanje stanja na tem področju. Pomembno je, da imajo sekcije avtonomno vlogo pri določitvi programov in vsebin, s katerimi se ukvarjajo, in da za to imajo zagotovljena ustrezna finančna sredstva. Med pomembne strateške cilje sodi tudi povečanje števila plesalk in plesalcev. Današnja mladina, t. i. milenijska generacija, odrašča z računalniki, tablicami, pametnimi telefoni, video igricami itd., kar pa bistveno vpliva na njihovo (ne)vključevanje v razne športne aktivnosti, kot je bil npr. vsakdanjik prejšnjih generacij. Naloga PZS je, da skozi ustrezne komunikacijske kanale ustrezno promovira pomen plesa in njegov vpliv na kakovost življenja ter tako pritegne večje število plesalk in plesalcev v plesne šole. To se lahko doseže tudi s promocijo mednarodnega dneva plesa, ki se ga obeležuje 29. aprila. Temu bi se lahko dodal tudi slovenski dan plesa, ki bi lahko bil razglašen na dan ustanovitve PZS, tj. 16. maja. Strategijo razvoja in program dela je treba definirati v čim širšem krogu zainteresirane javnosti. Prihodnost se lahko gradi le s skupnimi močmi, zato bodo v organe odločanja vabljeni vsi tisti, ki imajo interes, da se razvoj gradi za skupno dobro. PZS je lahko le tako močna, prepoznavnejša in uspešna.
Nagovor članicam PZS
Spoštovane članice, cenjeni člani, Plesna zveza Slovenije je na razpotju novih izzivov. Veliko priložnosti je odprtih, a za dosego ciljev bo treba še veliko postoriti. Za kandidaturo sem se odločil, ker želim pomagati in soustvarjati prihodnost Plesne zveze Slovenije. Rezultate si želim videti že čez tri leta. A da to dosežemo, je treba sestaviti čim širšo ekipo sodelavk in sodelavcev. Verjamem, da s skupnimi močmi lahko naredimo velike korake. Vaša podpora moji kandidaturi pomeni pomemben korak v razvoju prihodnosti Plesne zveze Slovenije. Pomeni podporo osebi, ki bo znala prisluhniti vsakomur, ne glede na to, iz katere sredine prihaja. Vsak predlog, vsaka ideja bodo vedno dobrodošli, saj sledim načelu več ljudi več ve. Svojo vlogo v okviru Plesne zveze Slovenije vidim predvsem v povezovanju in enaki obravnavi vseh plesnih šol, plesalk in plesalcev. Verjamem, da to zmorem, in sem tudi pripravljen vložiti svoj čas in energijo, da naredimo nekaj dobrega za plesalke in plesalce. Funkcijo predsednika Plesne zveze Slovenije jemljem z vso resnostjo in spoštovanjem, zato sem pripravljen sprejeti ta izziv in skupaj z vami ustvariti novo poglavje v zgodovini slovenskega plesa. (predstavitev in program kandidata za predsednika Plesne zveze Patrika Peroše, ki je bil poslan vsem članicam PZS. Kot je znano, na skupščini do izvolitve novega predsednika ni prišlo, saj ni bil sprejet dnevni red, ker se je zapletlo pri neuvrstitvi Jadrana Živkovića za kandidata PZS, saj je bila njegova kandidatura vložena neustrezno glede na razpisne pogoje. Članek je na voljo tukaj https://www.paradaplesa.si/?Id=na_spici&View=novica&novicaID=5835#.XKMVXpgzY2w
