Kaj misli moj gib in kako se premika moja misel?

Tok misli (foto: Nada Žgank)

V sklopu Srednje vzgojiteljske šole deluje Gimnazija Ljubljana in že 20 let Umetniška gimnazija za sodobni ples, ki ima vadbene prostore v Plesno-gledališkem centru (PGC) na Kardeljevi ploščadi 28 A, ki je tudi pravi naslov za njihove uprizoritve ter letne produkcije. In je letošnja Pred-Premiera ´19 stekla v sredo, 13. marca, ko so se od svojih profesorjev tradicionalno poslovili 4. letniki: reprize pa si sledile 14., 15., 20. in 28. marca, izbrani pa tudi v festivalski program Transgenercij, tako da bo sledila še ena uprizoritev, in to 18. aprila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Ljubljana.

Ob vsaki prelomnici največkrat nastane tudi nekaj novega, tako so letošnjo zaključno produkcijo sooblikovali 3. in 4. letniki skupaj s profesorji in mentorji: Andrejo Podrzavnik, Ajo Zupanec (3. letnik); Nino Fajdigo, Majo Delak, Dušanom Teropšičem (4. letnik). Napovedujejo pa, da bosta tudi 1. in 2. letnik imela svojo predstavitev pri strokovnih predmetih na začetku junija, sicer ni nujno, da bo grajena na določeni temi.  Eden od razlogov nastale letošnje programske novosti je vse večji vpis dijakov na plesno gimnazijo, tudi že imajo številčno močno povečane letnike, letošnji preizkus nadarjenosti za vpis v prvi letnik pa je zabeležil kar 60 kandidatov, razpisanih pa 28 mest, kot je informirala plesna pedagoginja in koreografinja Petra Pikalo: "Ko nikoli ne vemo, kdo oziroma koliko jih bo zares poslalo prijavo po uspešnem preizkusu. Če prijavo pošlje več kandidatov, se bo morda prvič v zgodovini zgodila omejitev vpisa, in sicer po točkah iz osnovne šole, kar ni sicer nič narobe, ker učencem res delajo probleme predvsem splošni predmeti, če pridejo s preveč slabim uspehom iz osnovne šole na gimnazijo, kjer se na koncu od njih zahteva še splošna matura … Lahko rečem, da je razveseljivo dejstvo, da se raven dviguje."

Dejstvo je, kot je še dejala prof. Petra Pikalo, da so razredi preveliki, številčno v presežku, tako da je kar težko obvladljiva produkcija vseh štirih letnikov, sicer je nov sistem še v preizkusni fazi, verjetno bo tako še drugo leto, potem se mogoče poseže še po drugih odločitvah in oblikah njihove zaključne plesne produkcije.

Moj obisk je sledil 28. marca, ko so dvorano popolnoma zasedli učenci Gimnazije Kočevje, Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF) ter gostje iz severne Francije oziroma gimnazija Francois 1er iz Le Havra. Njihovo skupno mednarodno srečanje se je zgodilo že lani na povabilo francoske gimnazije iz Le Havra. Ljubljančani so se vabilu tudi odzvali ter ugotovili, da je francoski sistem šolanja malce drugačen od našega. Slovenski in francoski dijaki pa se super razumeli ter družili, tako da je letos sledilo še povabilo Francozom in se tudi zgodil njihov dvodnevni marčevski obisk v Ljubljani, ko so francoski dijaki v manjših skupinah sodelovali še pri pouku strokovnih predmetov. V četrtek popoldan pa skupaj z Gimnazijo Kočevje in SŠOF prisostvovali reprizi Pred-premiera´19 Tok misli s podnaslovom Kaj misli moj gib in kako se premika moja misel v izvedbi 3. in 4. letnika SVŠGL/UGL smer sodobni ples.

Ljubljanska plesna gimnazija je bila v stiku tudi s predstavniki Škole za suvremeni ples Ane Maletić iz Zagreba, s katerimi že več let sodelujejo, pogovori pa se usmerili k možnemu skupnemu projektu. Predstavniki Škole za suvremeni ples so produkciji Pred-premiera´19 prisostvovali 20. marca dopoldan, ki je izjemoma potekala v Stari elektrarni Elektro Ljubljana. Popoldan pa so tudi zagrebški dijaki uprizorili svoj plesni program, in to v avli Pedagoške fakultete na Kardeljevi ploščadi 16, kjer ima svoje prostore še SVŠGL, kot tudi učni programi Umetniške gimnazije smer sodobni ples. Škola za suvremeni ples Ane Maletić je bila osnovana že leta 1954 pod imenom Škola za ritmiku i ples, in sta glasba ter ritem še danes pomembna učna predmeta njihovega plesnega izobraževanja, tudi je praktično ves hrvaški plesni kader izšel iz te njihove plesne šole, ki jo je ustanovila Ana Maletić in ki v letošnjem letu praznuje že 65 let aktivnega plesnega pouka. Petra je poudarila da obiske ocenjujejo kot zelo plodne, tudi so izrednega motivacijskega pomena, neizmerno pa ob njih uživali dijaki, tako da se bodo še naprej usmerjali k mednarodnim povezavam.

Uprizoritev se je začela v tišini s 4. H, ko se v gruči premikajo, potem pa že izstopajo posamezni solistični utrinki, in je glasba (Matjaž Predanič) vela tihoto prostranosti, aktivirala utripe, skupaj s plesalci pa zaobjela koreografsko celoto ob oblikovanju svetlobe (Urška Vohar), ki produkciji daje tisti svečani gledališki ton, medtem ko je bila kostumografija (Urška Recer) plesna, vadbena ter vsakdanja, pač tako, kot se mladi oblačijo. Plesna tema pa tok misli, kot je v gledališkem letaku izlila Maša Grce (3. H ): "Ko spim, sanjam o gozdovih, rdečem zlatu, svojih strahovih in črnih volkovih. Ko se gibam, pošiljam svoje sanje okrog. Tako moje misli najdejo druge ljudi." (Izbira besedil za letak in dramaturško svetovanje  Andreja Kopač.)

Enourna koreografska usmeritev dijakov tretjega in četrtega letnika se je razlivala po prostoru, tako kot misli nevidno letijo v daljave ali se v trenutku aktivirajo, kar se zgodi v solističnih izstopih, talnih odskokih in skokih, tudi v prepletanju duetov ali manjših skupin, ki zavibrirajo kot izrečeni tok misli. Misli so individualne, zato tudi poudarek na miselnih iskricah ali plesnih utrinkih, ko se razmišljanja o toku misli slikovito izpišejo v minimalizmu dlani ter prstov, ki zarišejo prostorske vijuge in jih tok korakov usmerja po prostorskih daljicah. V 3. H so zaplesali: Noemi Bak, Eva Berginc, Nastja Felkar, Maša Grce, Neža Kokalj, Neža Koprivnik, Rebeka Kunilo, Nika Kurnik, Dominika Novak, Kany Michel Obenga, Tea Podoboj Breznik, Burja Podlesnik, Evelina Pristovšek, Kristina Štubelj, Tara Ukmar, Neja Veternik, Maja Vidic. Dijaki 4. H in letošnji maturanti pa so: Tjaša Avbreht, Tjaša Božič, Lucija Justin, Zala Kaker, Zoya Koprivnik, Neja Košir, Klara Kunič, Karmen Lavrinšek, Pia Mačerol, Pina Manica Novak, Tjaša Rezpet, Špela Remec, Maja Sterle, Maj Luka Špenko, Anastazija Štupar, Liza Zuljan.

… (foto: Nada Žgank)

Letošnja produkcija je bila dejansko Pred-Premiera, torej prvi veliki plesni izhod letošnjih dijakov, ki jih po maturi čakajo novi izzivi, tudi možni in želeni plesni. V tej uri intenzivnih plesnih vhodov, izhodov ter koreografske gradnje, osredotočene na miselne tokove, kar je zahtevalo tudi poglobljeno moč koncentracije v skupinskih ter posamičnih plesnih utripih, se je tudi intenzivno dogajalo, se prepletala dorečena plesna substanca iskrive izvedbe. Plesalci so uigrano spletali svoje  tokove gibkih misli, plesne trenutke, ko je plesni tok fluidno podrsaval po tleh, odskakoval in poskakoval, se raztezal in zbijal v skupine, večje in manjše, tudi razletel, če je tako naneslo. Pohvaliti je treba vse nastopajoče, ki so s svojimi hitrimi in poglobljenimi plesnimi povezavami poskrbeli, da intenziteta predstave ne upada, ampak raste, med vsemi pa izstopal s svojim plesnim utrinkom Kany Michel Obenga, v estetiki plesne izvedbe razpotegnjenih linij ter oblik, ko plesno telo poglobljeno diha, tudi  zaživi v gibki ter domišljeni substanci mladega plesalca.
Na koncu uprizoritve se je dijak kočevske gimnazije spontano oglasil in zahvalil za čas, ki so jim ga v tej uri uprizoritve namenili in v katerem  so tudi uživali, sledila je še zahvala predstavnice gostov iz Francije za lep sprejem ter intenzivno preživeti dan, ki se je prijetno zaključil s plesno produkcijo dveh zadnjih letnikov.   

View Gallery 8 Photos