Izbine gibljive podobe večnosti

Plesno izbo Maribor/PIM je leta 1993 ustanovila Minka Veselič, poročena  Kološa, ki se je leta 1983 zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij  Maribor-Rotovž, pozneje pa v njihovi novi organizacijski obliki JSKD OI Maribor, kjer deluje kot strokovna sodelavka za ples. S plesom je začela v skupini Point pri KUD Študent, potem leta 1977 tudi prevzela skupino in jo preimenovala v Magro. Jeseni 1987 je zaživel program celoletno plesno izobraževanje/CPI v plesnem centru MZKO Maribor, v katerem se je že takrat združilo okoli sto učencev, iz leta v leto se je širil tako po številu zagnanih malih in mladih plesalcev kot po strokovnih oblikah, v vseh teh letih jih beležijo okrog 4000.

Plesna izba Maribor je bila ustanovljena z namenom čim prej pristopiti k ustvarjanju zahtevnejših projektov, in to z zrelimi plesalci, ki so se začeli kaliti že v pedagoško zastavljenem programu CPI, ki se je pozneje tudi pridružil PIM in je postal učni program usposabljanja plesalcev.  Okrog PIM so se zbirali plesni navdušenci in pripomogli h gradnji današnjega mariborskega plesnega ‘buma’, in kot je Minka dejala: "V tistih časih smo orali ledino na tem področju in vsak, ki se je želel s plesom ukvarjati bolj resno ter ustvarjalno, se je našel v tej sredini." Nekateri so se pozneje napotili na akademske študije v tujino, tudi ustanovili svoje skupine in centre, kot sta npr. KD Center plesa in Galerija plesa Maribor. 

In ker je bilo v tistih 90. potrebnih deset podpisnikov za ustanovitev novega društva (danes le trije), so plesalci Magre skupaj s takrat najmlajšo Minkino učenko Mojco Kasjak postali sopodpisniki in soustanovitelji nove plesne skupine, ki je delovala pod Minkinim umetniškim vodstvom vse do leta 2010. Minka je Plesno izbo Maribor pet let prej prepustila svojemu nekdanjemu podmladku, vodstvo je tako leta 2005 prevzela Mojca Kasjak, že druga vodstvena zamenjava je nastala po dogovoru, tako da od leta 2013 društvo vodi predsednica Nina Milin. No, Minka je bila vseskozi pripravljena priskočiti na pomoč, če so jo potrebovali, kar se je največkrat pokazalo pri produkcijah, tudi tokrat ob njihovi svečani plesni predstavi ob 30-letnici, ko so združili svoje plesne in ustvarjalne moči vseh teh tridesetih let in 13. junija predstavili Gibljive podobe večnosti (naslov prireditve je zamisel Tine Velentan).

Idejni koncept predstave sta zasnovali Nina Milin in Minka Veselič Kološa, ki je hkrati tudi režirala celotni projekt. S pripravami so začeli že v začetku letošnje gledališke sezone, ko so pedagogi začeli za svoje skupine iskati plesne podobe vseh 30 minulih let. Vsak med njimi je našel kak navdih v kakem starejšem projektu, lahko je to bil značilni gib, glasbena spodbuda ali plesna sekvenca, tudi nova postavitev, grajena na stari zasnovi. Ustvarjalci idej v gibu in glasbi so bili poleg že omenjenih, Minke Veselič Kološe, Mojce Kasjak, Nine Milin in Tine Valentan, predvsem njihovi pedagogi, znani plesalci in koreografi, ki so izšli iz PIM, ter glasbeniki, s katerimi aktivno sodelujejo: Anita Čanadi, Edita Čerče, Dalanda Diallo, Katarina Jenšterle, Blaž Korez, Monja Lorenčič, Damir Mazrek, Ines Petek, Rebeka Rajšek, Tina Sovič, Ines Uroševič, Tanja Verglez, April Veselko, Domen Žugelj, Maja Lamovšek in Snježana Premuš.

V polni Veliki dvorani SMG Maribor so obiskovalce pričakali videoprojekcije in snemanje (Jaganath video produkcija) ter fotografije iz njihovih minulih projektov, ki beležijo plesne uspehe PIM. Za obletnico so izdali tudi lično brošuro: 30 let  1987–2017/Gibljive podobe večnosti, kjer je na 110 fotografijah zabeležen zgodovinski plesni ciklus PIM, kot tudi druge tiskane priloge, ki jasno beležijo delovno vnemo in ustvarjalnost plesne izbe v teh tridesetih letih (oblikovanje Robert Veselko).    

Program je častno odprla njihova najmlajša plesalka in koreografinja, ki ustvarjalno ter uspešno vstopa v profesionalne plesne vode, April Veselko, ko je po odru zavela plesno vihro v rdečem, z rdečo nitjo ter trakovi ob izvedbi avtorskega sola Minke Veselič Kološe: Iz roda v rod ples išče poti (video 1992), tudi rdečo nit prepustila najmlajšim, plesni pripravnici 1,2,3 ter začetni skupini moderna 1,2. Zaplesalo je 40 najmlajših članov PIM, ki so pod vodstvom in v koreografiji Tanje Verglez ter Rebeke Rajšek ljubko, plesno stabilno in skoncentrirano po skupinah vstopali, povezovali svoje plesne niti in igrivo zabavali na originalno glasbo – Gulliverjevi svetovi Danila Ženka. Nova postavitev za najmlajše je izhajala iz zgodbe Guliverjevi svetovi iz leta 1992, po originalni koreografiji Minke Veselič Kološe. Ne le da so vneto plesali, ampak tudi s svojo prisrčnostjo navdušili dvorano. V sklopu plesa Guliverjevih svetov so se plesalci napotili še v dežele vzhoda in afriške celine. Najmlajše afro tačke so po konceptu ter v koreografiji Katarine Jenšterle in Tine Sovič ter ob glasbeni spremljavi na djembah Maje Hodnik Cvetko in  Tine Sovič, ki je še zapela afriške ljudske afoli, zaplesali: Roko Zuanna Boakai, Iskra Čanadi Kovačev, Gaja Logar, Aicha Lena Mazrek Diallo, Max Novak in Ajda Pukl. Kaj bo zraslo iz semen? se je glasil naslov za njihovo poučno koreografijo o delu na polju in v zaznanih ritmih.

Sledili so tudi afriški plesi v koreografiji Dalande Diallo: Barbra, po vzoru koreografije Barbare Plečko, poročene Oberčkal iz leta 1997 in ob njenih zgodovinskih kostumih (Zvonko Babaič Kurbus), ki jih je posodila za to priložnost. Afriški ritmi zahtevajo celostno kompozicijo tolkal, zato se je skupina bobnarjev nenadoma odkrila in osvetlila v ozadju scene, tudi dobila svoj posebni scenski oder, ki je prav slikovito deloval (svetlobno oblikovanje Sašo Bekafigo).

Najprej so afro ritmi zazveneli ob treh bučah (kalabaš) in balafonu v izvedbi Janje Kotnik, Andreje Kuhar in Tine Sovič, nato pa se še pospešili na kištah v izvedbi Brina Kološe, Matica Kološe, Nejca Kološe in Damirja Mazreka, v plesu pa so dale vse od sebe: Neža Ciglar, Simona Eremita, Nejka Gumzej, Katarina Jenšterle, Branka Klenovšek, Mateja Kukovec, Katja  Mijajlović, Lea Perko in Barbara Špička Šulek. Guliverjevi svetovi so se še ustavili in končali na Orientu v koreografiji orientalskih plesov F.A.R.M.A.E.M.Š.O., ki so bili leta 2010 uprizorjeni v režiji in dramaturgiji Aleksandre Blagojević, ob ustvarjanju in izvedbi Mojce Kasjak, Nine Milin  in Tine Valentan. Na novo je orientalsko vzdušje zavela generacija osemnajstih plesalk, ki z veseljem in nasmejanih obrazov odkrivajo nove plesne poljane ter mehkobo gibalno ugodje, primerno ženskemu telesu, v koreografiji Edit Čerče z naslovom Svit radosti, v spremljavi ritmov na kahonih in pod vodstvom ter v izvedbi Damirja Mazreka, Renate Feldhofer, Mitje Godca, Saše Horvata in Željka Milovanoviča.

Bobnarsko sekcijo je PIM počasi razvijala na poletnih in zimskih plesnih šolah v organizaciji JSKD OI Maribor, najprej na tečajih pod vodstvom Nina Mureškiča, pozneje so njegovo spodbudo prevzeli že njegovi učenci in glasbeniki. V duhu tradicije so tudi tokrat posvetili dve glasbeni točki mladim in nekoliko starejšim vnetim bobnarjem pod vodstvom ter v priredbi pedagoga Blaža Koreza, ko so zadoneli ritmi zauli bobnarjev mladincev 1,2 v sestavi: Jaš Blagajac, Lun Blagajac, Jaša Gutman Kasjak, Blaž Jakopin, Miha Lončarič in Jaka Mastnak. V drugem izhodu Libreto je skupina bobnarji odrasli 6 zaigrala v živo Africa in Libreto 2 ob pedagoginji ter v priredbi glasbe Tine Sovič in ob pevki Urški Gajšt, bobnali so: Renata Feldhofer, Mitja Godec, Tina Sovič, Marjana Goropevšek, Siniša Karakatič Mohar, Igor Terzič in Branko Kološa, ki skrbi, da so tolkala vedno na red, jih tudi snuje in izdeluje za potrebe mladih tolkalcev.

April je iz Guliverjevih svetov priletela v novi plesni vihri, na oder pa privabila dve novi plesni skupini Balet inteziva in Balet  mladina, ko so v prostorsko urejeni in razvejani koreografiji baletne beline Ines Uroševič zaplesale na špicah: Zarja Ferlinc, Vita Rosc, Zala Smeh, Anja Spasovski, Nadja Spasovski, Vita Trantura, ob njih pa še mladinke – Manca Božič, Taj Onič, Lana Pavšič, intenzivno so se podale v baletno vadbo Vanja Kolanovič, Julija Tertinek, Nika Zidar. Navdih za zanimivo koreografsko kompozicijo je Ines našla v koreografiji Mojce Ussar in Astrid Ussar Workman: 8 Shorts.

Koreografijo Zelo resna stvar sta postavila Monja Lorenčič in Domen Žugelj za plesni skupini Urban fusion in Modern jazz za začetnike na  plesno temo ZRS 2000 po koreografiji Mateja Kejžerja. Navdušila pa s svojim odlično komponiranim duetom plesne gibkosti in voljnosti. Mladi  plesalci so z meti palic, udarnimi ritmi korakov in tekočih poskokov kar dobro vznemirili sceno; skupina UF: Ava Diouhiy, Zoja Dlouhy, Lara Fekonja, Maruša Špec, Timeja Tement in skupina MJZ: Elin Hameršak, Veronika Ivačič, Daja Jöbstl in Sara Mohorko,  

V koreografiji Mojce Kasjak in v duetu z Lassino Donkelas Koné je leta 2015 nastal duet Srečanje/We Meet. Plesno-glasbena predstava, ki se je snovala v Bamaki, glavnemu mestu zahodnega Malija, ko se je Mojca skupaj z Igorjem Bezgetom in Tino Sovič napotila v to daljno mesto,  kjer so skupaj s tamkajšnjimi umetniki zasnovali in posneli glasbeno-plesni projekt, ki je temeljil na spoznavanju ter odkrivanju raznolikosti. Tudi tokrat se je koreografinja Mojca Kasjak napotila v odkrivanje raznolikosti, in to s svojimi plesalci Sodobni 1, 2, ko je z njimi domišljeno  obdelovala prekmurska polja v koreografiji z naslovom Zrejlo je žito. S klasjem žita v roki začne plesalka to izvirno koreografijo, ki ilustrira valovanje žita v vetru ter delo na poljedelski ravnini; igrivo so zaplesali S1: Minka Babič, Živa Blažič, Ajda Čuš, Ela Eremita, Erin  Hibler Hočevar, Pika Majcen, Emilija Maléna Martinuzzi, Lola Ramot in S2: Ajša Mara Kacjan, Vanja Abraham, Ivana Kocutar, Maja Kolanovič, Luka Oblak,  Maja Plateis, Simona Radenkovič in  Ana Vučković.

Plesalka in koreografinja April Veselko ni le povezovala plesne koreografije posameznih skupin s svojimi vedro zaplesanimi solističnimi vstopi na sceno, ampak se je predstavila tudi kot pedagoginja in koreografinja z dvema koreografijama. Za skupino Sodobni 3 je postavila Zgodbe izza črte, inspirirane s koreografijo Vlaste Veselko 4m3 iz leta 2002. Ko plesna in radoživa mladost prepleta svoje zgodbe, tudi po tihem in v šumu besed teka okrog naokrog, se v gibkih plesnih ravninah in višinah tudi razpršile po prostoru, v duetu šumov in z besedami so zaplesale:  Jerneja Brumec, Ana Edelbaher, Vanja Kolanovič, Hana Ledinek, Lana Pavšič, Hana Perkovič, Anja Spasovski, Nadja Spasovski. V drugi koreografski postavitvi za skupino Sodobni 4 pa se je April ustvarjalno usmerila na  koreografijo Andyja Papasa Vortexa iz leta 1998, ki nosi povsem primeren  in jasno čitljiv naslov: Naboj, ko steče v koncentriranem naboju plesnih moči ter v nemiru zahtevnih plesnih sekvenc ubrana plesna izvedba: Laure Glodež, Julije Kocijan, Katje Kočevar, Katarine Kolar, Zarje Lampret Prešern, Eve Karoline Soršak, Nadje Spasovski in Vanje Kolanovič.

Koreograf Andy Papas se je vidno vtisnil v koreografski spomin PIM, ko je poučeval in koreografiral v letih 1996–1998, kar dokazuje še ena koreografska izvedba njegove koreografije Vortex, tokrat v izvedbi plesne skupine Modern jazz otroci in v koreografiji Anite Čanadi, ko se je skupina enajstih malih plesalcev vila po linijah in diagonali ter veselo poskakovala v začetnih gibkih strukturah. Za konec tega poldrugo uro trajajočega, skrbno in dobro pripravljenega plesnega programa je bila znova na vrsti Papasova koreografija Rdeča iz leta 1997, ko so združeni v kompaktno celoto zaplesali v 12-minutni koreografiji plesne skupine Moderni jazz intenziva (MJI), Moderni jazz mladina (MJM) in Sodobni 4 v  koreografijah Anite Čanadi, Dalande Diallo in April Veselko. Koreografija Rdeče se je dokaj držala Papasovega originala, tudi bila izvedena na originalno glasbo Steva Martlanda, vsaka od koreografinj pa svoji skupini dodala nov pridih ob obnavljanju znane postavitve. Rdeči ognjeni plesni zublji so intenzivno vzleteli po prostoru v zahtevanih hitrostih in izvedbah (že bolj redko videne na slovenskih plesnih odrih) in v rdečih plesnih kostumih (celostna kostumografija Mira Strnad – Miricota), se delili po skupinah ter vstopih na oder, da je njihov vročinski val zaobjel še avditorij, plesale pa: MJI – Jasha Robnik, Zala Špolarič, Brina Ternovšek, Julija Tertinek, Nika Zidar; MJM – Lucija Knuplež, Hana Pivljakovič, Eva Rakić, Ines Tobias, Julija Žiger, Nataša Sernc, Manca Božič, Zarja Ferlinc, Taj Onič, Vita Rosc, Vita Trantura; v skupini S4  pa nastopile mlade plesalke: Laura, Julija, Katja, Vanja, Katarina, Zarja, Eva, Nadja in Nika, omenjene v koreografiji Naboj, skupaj z Ališo Kasjak Gutman, Nušo Kosti in Pio Lavuger.

No, še pred koncem in sredi mladostne gibalne intenzitete je stekla tudi koreografija Snježane Premuš Skozi nas za vas, v kateri so nastopile  profesionalne plesalke oziroma del teh, ki se je lahko pridružil tej obletnici, ki so izšle iz izobraževalnega programa PIM, tudi sedanji pedagogi, ki poučujejo ter ustvarjajo mladi plesni potencial: Anita Čanadi, Edita Čerče, Katarina Jenšterle, Mojca Kasjak, Maja Lamovšek, Monja Lorenčič, Nina Milin, Snježana Premuš, Rebeka Rajšek, Tina Valentan, April Veselko in Domen Žugelj. Umirjeni plesni ritem malih in velikih oblik, ko v gibu tudi dlani spregovorijo in se vejejo gibalna prepletanja ob kratkih solističnih spevih, kar je delovalo kot prijeten predah, predah pred zaključno mladostno energijo.

Predstava Gibljive podobe večnosti, čeprav sestavljenka različnih koreografskih prijemov in generacijskih izvedb plesalcev, je delovala kot enotna valovito razvejana kompozicija plesnih oblik ter programov, ko so se točke prijetno zlivale ena v drugo, vse do vihravega konca. Aplavz pa trajal in trajal, se umiril ob pozdravnem govoru Mojce Kasjak, ki se je med drugim zahvalila ‘naši plesni mami Minki’ in je na oder povabila častnega gosta župana mesta Maribor Andreja Fištravca, ki je bil navdušen, kako najlepše slovensko mesto Maribor kar poka po šivih ob toliko plesalcih. Nina Meško, strokovna sodelavka za ples pri JSKD RS, je podelila jubilejno priznanje sklada ob 30-letnici PIM, v imenu vseh ga je prejela predsednica Nina Milin. Z Mojco sta ugotovili, da se je tudi sama svoj čas plesno šolala v PIM, ko je v svojih srednješolskih letih z vlakom prihajala s Ptuja na plesno vadbo v Maribor.

In kot je bilo ta večer možno videti, je Plesna izba Maribor eno veliko plesno združenje plesnih generacij, ki že trideset let delujejo kot eno veliko  plesno telo. "Plesna izba Maribor deluje po principu bumeranga: greš v svet, a zmeraj najdeš pot nazaj," je Tina Valentan zapisala veliko resnico o odhajanjih in vračanjih, ko se plesalci ter koreografi nekako vedno znova najdejo v sprejemni pisarni in plesnih dvoranah Plesne izbe Maribor.

View Gallery 18 Photos