Električna Andraž Mrak in Dejan Djurovič popihala na Japonsko

Andraž Mrak in Dejan Djurovič sta po letošnjih osvojenih bronastih kolajnah v članski kategoriji parov na svetovnem in evropskem prvenstvu v electric boogiju premišljevala, kam naj odideta po nove ideje in nova znanja. Seveda je bila želja usmerjena v Ameriko, a ker sta že poleti na kampu AllThat spoznala plesnega pedagoga Lil Rocka, jima je ta predlagal Japonsko, ker so tam najboljši učitelji za njuno plesno zvrst.

“Seveda sva bila glede Japonske na začetku skeptična in nisva bila prepričana, saj naj bi bila Amerika boljša opcija. Potem pa, ko sva preverila Ameriko in Japonsko ter seveda pretehtala možnosti, je odločitev padla. Osaka! Ker Dejan hodi v službo, sva lahko odpotovala le za dva tedna, vendar je bilo vredno. Pot je seveda bila dolga in naporna. Mesto pa ogromno z visokimi stavbami, namestitev v hostlu je bila uspešna in hop naslednji dan sva takoj poiskala plesni studio in že so se pričele prve plesne ure. Hodila sva v dva različna plesna studia, ker tam učijo najboljši. Učitelji so svetovno priznani, seveda ne v naši plesni sceni, kot je recimo IDO (Mednarodna plesna zveza). Osvojili so že marsikaj. V  Osaki so zadnjih dvajset let in še več poučevali najboljši Američani, ki so seveda izvirniki poppinga oz. po naše electric boogija, to so bili člani skupine Electric Boogaloos. Seveda so celotno znanje prenesli na japonske učitelje. Imela sva neverjetne učne ure. Vsak učitelj ima svoj stil in seveda način poučevanja, kar je zelo zanimivo. Od vsakega pobereš lahko kar precej znanja,” je za naš portal sporočil Andraž po vrnitvi v Slovenijo.

Navdušen je bil tudi nad drugačnim principom dela in učenja, kot ga je navajen doma. “Veliko se dela na tehniki in osnovah skoraj do perfekcije, saj edino tako lahko postaneš kakovosten. Povprečno sva imela dva do tri treninge na dan. Priznam, da je bilo na začetku malo naporno, a sva se hitro klimatizirala. Učitelji bolj slabo govorijo angleško, vendar se potrudijo, kolikor lahko. Sprejeli so naju z odprtimi rokami in bili dosegljivi za vsa vprašanja, in teh ni bilo malo. In ker midva nimava učitelja ali trenerja, sva samouka, je bila vsaka informacija dobrodošla.”

Sodelovala sta z Gucchonom in Keiem – zmagovalcema največjega poping tekmovanja Juste Debout, pa z Yukko najboljšo japonsko popperko, z Nobujem, ki je član svetovno znane skupine Fab5boogz, Macchom, Tetsujem G-jem, ki je lastnik studia in prvi mož Fab5boogz ter prava knjižnica znanja.

Navdušenje nad pedagogi v živo je bilo še toliko večje, saj sta jih do zdaj videla le na posnetku. ”Vidiš vse malenkosti in način, kako prideš do njih, je pri živem pedagoškem delu res fantastičen. Največ ur sva preživela z Gucchonom in Keiom, njuna stila sta popolnoma različna, vendar dodelana do potankosti. Najtežje ure so bile s Tetsu Gjem. Ufff … koliko ima ta znanja, predvsem pa imata razvit način poslušanja glasbe in gibanja, kako se prilagoditi glasbi in gibati. Njune ure so nama pokazale kako freestylati, kako plesati na battle-ih itd., ne konca ne kraja. Tudi Yukko je zelo prijazna in vedno pomaga, njene učne ure pa kar zahtevne, saj sva si to tudi želela. Macchho in Nobu imata bolj boogaloo stil, ki je bolj plesen in tekoč.”

Andraž in Dejan sta po vrnitvi domov doživela kulturni šok, saj pravita, da so tam ljudje umirjeni, vedno pripravljeni pomagati, ustrežljivi in hvaležni,  nikamor se jim ne mudi. Bo že držalo, če sta tako občutila naša električna plesalca, ki v teh dneh že pridno trenirata v domačem klubu Miki in prenašata pridobljeno znanje na mlajše. Na Japonsko pa se gotovo vrneta takoj, ko najdeta čas in spet napolnita denarnico.

View Gallery 6 Photos