Goga S. Erjavec se je prepustila plesnemu objemu

Nova premiera v Plesnem forumu Celje nosi naziv Infiniti, nedoločen naziv in konstrukt s poudarkom na samoglasniku "i", ki ga lahko zaslišimo in začutimo v višavah visokega glasbenega "Ce", ki se od vseh glasov najbolj prodorno širi v prostorske višave in ki ga je z glasom moč tako dolgo  vibrirati, da imaš občutek, da nima konca. Koreografinja in avtorica predstave Goga Stefanovič Erjavec pravi, da beseda simbolizira njihovo zgodbo različnih ustvarjalnih prepletov, ki dejansko nima ne začetka ne konce. S to predstavo je želela prisluhniti sebi, odpreti vse čute, se prepustiti tišini lastnemu utripu srca, dihu, glasu, zvoku, glasbi, ki sproža gib in se razrašča v neskončen ples.

Predstava Infiniti je predstava ustvarjalnih energij, improvizacije, prepleta in fuzije različnih sfer človekove ustvarjalnosti. Že ob vhodu v odrski prostor Foruma Celje obiskovalca privlači pogled nenavadne konstrukcije, pod katero visita dva okrogla predmeta – planetarna gonga, na vrhu podesta pa velika osvetljena školjka. Že ta prvi vtis naznanja, da se vstopa v skrivnostni prostor, v prostor hrama, kar oder tudi je; je hram umetnosti. Po odru pa se v tišini polteme in ob vrteči se svetlobi krogle premikajo bele figure. Ta začetna faza se izkaže kot nekakšen uvod, kot ritualna priprava na predstavo, saj vnaša v prostor mir in skrivnostnost, plesalcem pa je dobrodošla praktična faza priprave in ogrevanja.

Predstava se začne z minimalnim prepletom in zasuki dlani, ta minimalni gib daje neverjetno moč, dobiš občutek začetka, ki ni točka ali premik, ampak neskončno vrtenje, in torej iz malega raste veliko, se razvije ples po prostoru. Školjka v rokah glasbenic oddaja skrivnostne šume, ki se jim pridruži še šum prelivajočega se peska; zvok notranjosti, zvok vesolja, šum, ki ga lahko začutimo z našimi čutili. Vse, kar se dogaja, torej ples in glasba, šumi in glas se dogaja v neposrednem kontaktu nastopajočih in na odru, tudi težka železna konstrukcija se zavrti v središču odra skupaj z nastopajočimi in ob kulminaciji bobnenja planetarnih gongov se zvok širi po prostoru ter veje veter svežine, kot da bi se odprla vrata in bi v prostor vdrl sveži zunanji zrak. Goga S. Erjavec se je spodbudno in pogumno spustila v vode novih ustvarjalnih virov, glasbene improvizacije v objemu plesa. Mogoče prvič pri nas zasledim improvizacijo violine v odrskem prostoru. Violinistka v toplih zvokih strun čutno sledi plesu plesalca, nič manj tudi on, ko  za trenutek obstane v svojem gibalnem zamahu in počaka na ton svoje glasbene partnerice. Dobesedno plešeta v duetu eden ob drugemu, ona z zvoki ob njem in on z gibi ob njej; je duet sozvočja strun in giba.

Predstava nima vsebine, je en sam objem med štirimi plesalci in tremi glasbenicami. Likovno podobo zaokroži železna konstrukcija, po kateri se nastopajoči dvigajo in spuščajo tudi do višinskega mostu odrskega prostora in povrh še modno beli ter stilno oblikovani plesni kostumi. Na konstrukciji plesalci najdejo tudi trenutek počitka, pa ne za dolgo, ker jih z vrha podesta v plesni pogon spravijo spodbudne glasovne frekvence v igrivi melodiki improvizacije. Ta sredinski del pretakanja in premikanja plesalcev po železni konstrukcij bo verjetno treba še izoblikovati, je del, kjer predstava obstane, da bi jo ponovno obudil že omenjeni glas.

V predstavi nastopajo tri plesalke Plesnega foruma Celje: Ana Guček, Iza Skok in Nadja Škataro. Zrasle so v generacijskem poučevanju njihove učiteljice, mentorice in koreografinje Goge S. Erjavec, kar  pomeni, da so v svojem plesnem odraščanju veliko plesale in nastopale, saj Goga vsako leto praktično za vsako generacijo oblikuje njim ustrezno predstavo. Pomeni tudi, da imajo za seboj tudi lastne plesne kreacije in da so lahko zrelo sledile zahtevam koreografinje ob boku profesionalnih glasbenic. Četrti plesalec je Trboveljčan Nik Rajšek, ki že nekaj časa sodeluje s Plesnim forumom Celje. Nik ima ples v krvi, še kot osnovnošolec je svoje prve plesne korake začel v Glasbeni šoli Trbovlje na oddelku za sodobni ples, potem pa je sledil vpis na Umetniško gimnazijo modul sodobni ples v Ljubljani. V tem šolskem letu zaključuje svoj srednješolski status in upa, da bo lahko svoj ples akademsko še nadgrajeval. Tako kot je doslej uspešno nastopal za svojo Gimnazijo in v predstavah Plesnega foruma, je tudi tokrat s svojo plesno prezenco pritegnil poglede gledalcev. Njegova plesna forma je izčiščena in čutna, ve, kaj hoče, in z zadosti znanja zna svoje hotenje tudi predstaviti v gibalni kompoziciji. Za svoj ustvarjalni opus je bil že deležen tudi priznanj in nagrad. Upam, da bo še naprej resno in požrtvovalno ustvarjal ter deloval na plesnem področju in da bo postal novi up naše sodobne plesne scene.

Gea Erjavec je oblikovala kostume, ki so jih  plesalci še posebej pohvalili. V njih so se dobro počutili in z veseljem tudi plesali. Gea pozna ples, z njim je rasla ob svoji mami Gogi S. Erjavec in je tudi zaključila plesno šolanje na Umetniški gimnaziji za sodobni ples v Ljubljani. Njena sfera umetniške animacije in navdihov zaobjema širok spekter različnih zvrsti, posebej pa se usmerja v študij oblikovanja, in v kostumografiji predstave INFINITI je izkazala svoj sveži mladostni talent.
Za užitke ob zvoku planetarnih gongov je bila zaslužna zvočna terapevtka in izvajalka zvočnih kopeli Tjaša Cepuš. Skupaj z violinistko Inge Ulokina sta raziskovali in improvizirali v sozvočjih glasbe dveh tako različnih zvočnih inštrumentov, kot sta violina in gongi. Violinistka in pedagoginja Inga Ulokina je rojena v St. Peterburgu, srednjo glasbeno šolo je končala v Sloveniji, glasbeno  nadgrajevala pa na evropskih akademijah. Zadnja leta raziskuje zvoke v projektu Sozvočja violinske improvizacije in zvočnih energijskih valov planetarnih gongov. Tretja glasbenica glasbenega terceta v predstavi je vokalistka in pedagoginja Jadranka Juras, ki ima za seboj udeležbo na Slovenski popevki kakor tudi izbore za pesem Evrovizije. Izdala je že dva albuma in se preizkusila v kompoziciji ter pripravi tekstov za svoje pesmi. Zadnji samostojni album nosi ime SAKURA, kar v japonskem jeziku pomeni češnjev cvet.
V letu 2011 bo Gordana – Goga Stefanovič Erjavec slavila svojo 35. obletnico delovanja v plesnih sferah Celja. Začelo se je s prihodom Damirja Zlatarja Freya v sezoni 1975/76 v Plesnem gledališču Celje, in to je čas, ko je bila Goga Stefanovič še plesalka. V tem času so sledile prve gledališko plesne predstave pri nas, odmevne in tudi nagrajene. Ob odhodu Damirja Zlatarja Freya v Ljubljano leta 1980 se je začelo obdobje plodnega pedagoškega in umetniškega dela Goge Stefanovič in njenega Plesnega foruma Celje. Za svoje dolgoletno uspešno delo in za pomemben prispevek k razvoju sodobnega plesa je Goga Stefanovič Erjavec leta 2008 prejela Srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
In tudi s svojo zadnjo predstavo Infiniti je še enkrat dokazala, da v njej nenehno vre vrelec plesnih in umetniških iskanj in navdihov.

View Gallery 6 Photos