Čarovniške bukle, kačji krempelj … čira-čara in plesne Coprniške zdrahe

Jana Kovač Valdés, vodja oddelka za sodobni ples in plesne pripravnice Konservatorija za glasbo in balet / KGB Ljubljana, pripravi vsako leto za letni javni nastop novo pravljično ali poučno temo, ki jo predstavi na odru Linhartove dvorane CD Ljubljana. Letošnja tema je bila kar zastrašujoče čarovniška, kar je zapisano tudi v naslovu Coprniške zdrahe, ki so jih mladi plesalci pridno prevajali besedo za besedo ob skrbno preštudiranem gibalnem besednjaku, in to v gibki ter zahtevni neverbalni jezik plesne coprnije.

Spomnimo se njihove lanske Arije v čudovitem svetu not, ko so zaplesale in so se v plesni tehniki močno potile njihove note celinke pa višaji, nižaji in so poskakovali violinski ključi. No, letos je, kot kaže, čarovniško življenje veliko bolj poskočno in lahkotno, saj so že metle preveč trde za njihove polete, zato mlade čarovnice letijo kar na skirojih.

Pa še to so zapisali, vede ali nevede, da iščejo kačji krempelj, za žabji jezik je že razumljivo, da je treba odpreti čarovniške "bukle", in mačko zavrteti za nevihto ali poiskati mušnice. Vendar krempelj, in to še kačji! No, zaplesala je tudi kača / Gaia Vlahovič in je priskakljala krastača / Katarina Flek, tudi mačka / Ema Dominič se je zavrtela ter je begala podgana / Gaja Gregorovič. Učiti pa se bo kljub temu še treba, tako v treh pripravnicah kot v vseh šestih razredih plesnega pouka, da ne pride do tako grozljive čarovnije neznanja, kot je ta kačji krempelj.

In kaj so nam začarale te Coprniške zdrahe? Najprej enkratne čarovniške preobleke, barvite, polne strupenih jasnih barv, sešite, kot bi jih risali, tkali in šivali krojaški čarodeji. Zdaj je že povsem znano, da jih je pričarala kostumografinja Sara Smrajc Žnidarčič ob pomoči čarovniškega para, Veronika Valdés in Uroš Podpečan, ter so dodobra prekrile čarobna plesna telesa, čarovnija pa tako delovala, da so njih nogice nemirno poskakovale, odskakovale in rajale po odru. Glavni krivec, da je sploh prišlo do coprniških zdrah, je njihova glavna vodja, ki je docela začarala idejni projekt in režijo: Jana Kovač Valdés, ki je tudi poskrbela za začarano glasbeno montažo, vso to čarovniško populacijo pa je uglaševal korepetitor Žiga Brlek.

Najprej so se zvrstili namestniki zmajev, reptilov na zemlji, kot so jih učenci 4. razreda poimenovali in soustvarjali svoje Creatodragonnebullus. Gledalci so spoznali njihove nove zemeljske podobe, kot so čarovnice, vešče, med njimi pa še vsa našteta golazen in velika zelena žaba, dobro so se razvrščali po odru, ko je vsak zasedel svoj natančno določen prostor in so se vešče predstavljali ter prestavljali.

Na tej coprniški promenadi so se v čarovniško "buklo" zazrle in postale začarane male buče iz PP1B ter  tiste zelene vražje mušnice, ki so kar čarovniško pomodrele, zelene in roza so bile le še njihove klobučarske pike, in čudni dve nogi, vsaka drugačna. Ko pa so rajali v dveh krogih, se je z njimi vrtela še njihova rajalna čarovnija in jih je velika modra vešča iz 4. r. Tajda Kozina popeljala kar s seboj.

Strup strupenih mušnic je izgubil svojo moč, ko so ščepec vilinskega prahu po odru trosile prave vile s krili iz PP2B – tako v gruči pa v krogu, in to dve po dve z roko v roki, tudi pod obokom neštetih vilinskih rok. Preveč je bilo lepote in prahu sreče, kar pa ni bilo všeč črnemu pajku velikanu z imenom Lara Muck iz 4. r., zato je ukrepal.

V čarovniško deželo je tokrat zašel nek slamnati čudak, slamnato strašilo prekrito s črnim klobukom iz 3. r. / Iza Maria Žgajnar, in črni krokar, sicer ta že stari znanec čarodejev / Julija Eva Prestor. Kar tako sta se srečala na poti in še skupaj zaplesala. Iz  4. r. je priletela čarovnica Jana Poredoš z mačko na hrbtu, ko pa jo je začela vrteti, so privihrali še nevihtni oblaki iz smeri PP3B, nevihto so tudi krepko vrtinčili, vse dokler ni mačka odletela v zrak in se je nevihta čudno umirila.

A brez grozečih netopirjev in njihovih visečih podolgovatih teles, ki se lepijo eden na drugega, ni nobene začarane dežele. V čarovniški "bukli" še piše, da se ti po turško imenujejo ubyr, malce drugače se sliši, in še za povrh tisti vamp – vampir, čisto po domače pa je to pravzaprav naš netopir. In na odru so bili prava rariteta, saj so "netopirili" in krilili samo oni trije Ubyr-Vampir-Netopir: Filip Goričanec, 1. r., Tadej Raišić, 3. r. in Konstantin Kostja Birk, 4. r. 

Zato pa so oder preplavili ta Ognjeni: tistih deset zelenih zmajev iz PP3C, ki so poskakovali okrog kotla, iz njega pa so se vrtinčili mehurčki. V kotlu je vrelo, ko so strupen napitek ali vražji zvarek vneto pripravljale učenke 2. r., njih oranžnih 15 z vesoljnimi naglavnimi tipalkami, verjetno ulovljenimi strupenimi mehurčki, ki brbotajo in se dvigajo iz kotla, ob njih pa še poskočna glavna čarovniška kuharica Ela Novotny, 4.r.

In kot pravijo, so otroci ravno takšni, kot so odrasli, tako je oder zasedla mala coprniška brigada učencev 1. r, listali in ubesedili so sveto čarovniško "buklo", potem ko so jo že povsem posrkali, je na krilih glasbe priletel mali nadobudnež netopir, ki se je znova poglabljal v moč čarovniških besed. Takoj za njimi je že sledila Parada izgubljenih duš iz 3. r, v rokah pa velike "kostke", prav tiste, za katerimi se slinijo pasje duše.

Zadnje, tudi nazadnje so iz dežele Plesne coprnije zaplesale najbolj Hroximus Vrustus – Hude vešče: Tajda Kozina, Maruša Krnel, Ela Novotny in Jana Poredoš, in to ob drugih živahnih veščah, njihovih vnetih spremljevalcih ter sošolcih iz 4. r.

Temna noč je skoraj posrkala soustvarjalce Plesne coprnije v koreografiji Jane Kovač Valdés in pride pomlad, ko ponoči letajo zacoprane kresnice Uročene po pomoti, učenke in soustvarjalke 5.  r. v koreografiji svoje pedagoginje Tanje Pavlič. Njihov let ni bil kar tako lahko ulovljiv in dosegljiv, morale so se sila uriti v svojem plesnem letenju, da so lahko tako svobodno in zračno preletavale svet in se spuščale na trdna tla.

Na koncu po vseh zacopranih in vijugasto nastlanih poteh je treba oder še dobro počistiti, zato so poklicali: Čistilke na oder, čistilke na oder!! Privihrale so in še koga nasmejale učenke 6. r. v koreografiji Tanje Pavlič, tudi postorile vse, kar so se naučile, ter začele počasi pospravljati še teh svojih šest let plesnega šolanja na Oddelku za sodobni ples KGBL, saj bodo morale še posebej čarovniško premisliti in se vprašati, kam in kako  naprej.

Pohvala vsem, ki so se potrudili in ustvarili ta pisani začarani svet, lahko ga imenujemo naš, pravljični ali coprniški svet, ki je bil veselo in zabavno obarvan. Čestitke in pohvale sta si prislužili tudi Veronika Valdés in Enya Belak, ki sta za svoje dolgoletno plesanje, ustvarjanje in sodelovanje na oddelku za sodobni ples KGBL postali nosilki zlate značke Mete Vidmar, ki jo mladim in uspešnim plesalcem ter ustvarjalcem podeli Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, in Veronika je priznanje sprejela od svoje mame Jane tudi za Enyo, ki je, kot vemo, na študiju v Londonu.

Tudi novi vpisi novih učencev Oddelka za sodobni ples in PP KGBL so pred vrati, in kot kaže, je veliko interesentov, vendar zavoljo vsemogočih omejitev, tudi finančnih, lahko po novem vpišejo le toliko učencev, da zapolnijo razred in zaposlijo odgovarjajočo plesno pripravnico.

View Gallery 17 Photos