Pozdravljena, Assija Sultanova. Sem še pod vtisom tekmovanja v Lendavi, kjer si dosegla odličen rezultat. Si zadovoljna z njim ali bi si želela še kaj več?
Pozdravljena, Barbra! Z rezultatom sem zadovoljna in srečna, vendar je še ogromno napak in podrobnosti, v katere bo treba vložiti še veliko truda in dela.
Na tekmovanje si prišla naravnost iz Rusije, iz Perma, kjer obiskuješ drugi letnik (predzadnji) State choreographic collage. Kako si se pripravljala na tekmo in zakaj meniš, da so tekmovanja za vas mlade plesalce pomembna?
Tako je, prišla sem naravnost iz ledenega Perma. Pripravljati sem se začela septembra v Permu s svojima pedagogoma Eleno Šeglovo (učenko Ljudmile Skharove) in njenim soprogom Bakhidžanom Smagulovim, ki sta tudi baletna mojstra v Permski operi, izbrali smo raznolik repertoar, saj so vse variacije v različnih slogih in se je bilo treba veliko tudi osredotočati na korektno izvedene pozicije rok glede na slog baleta, poleg vseh tehničnih podrobnosti. Priprave so potekale po pouku na šoli in včasih v gledališču. Za duet Radio and Juliet pa je poskrbel izredno dober in potrpežljiv mentor Matjaž Marin iz SNG Maribor, s Filipom Juričem (SNG Maribor), svojim odličnim in zanesljivim soplesalcem sva se začela pripravljati med novoletnimi počitnicami. Filip je poleg dueta Radio and Juliet pripravljal še dva klasična pas de deuxa (Don kihot, Labodje jezero) pod ostrim očesom Antona Bogova, ki sem mu tudi hvaležna, da je svojo pozornost namenil tudi meni. V Slovenijo sem prišla teden prej zaradi karantene v šoli, ki je bila zaprta in nisem imela prostora za priprave, samo od 22. ure do polnoči v gledališču, kar je bilo kar naporno. Zato mi je doma na pomoč priskočila še odlična Olga Andreeva iz SNG Opera in balet Ljubljana. Izredno sem hvaležna vsem pedagogom za podporo in ustanovam za možnost priprav na to tekmovanje. Osebno menim, da tekmovanja niso za umetnike ter da umetnik sodi na oder, ne v športno dvorano, vendar žal med šolanjem nimamo veliko možnosti biti na odru, zato jaz vidim tekmovanja kot dodatno možnost ustvarjanja in posvetitvi samemu sebi ter svojim napakam.
Zdi se mi, da je bila konkurenca letos nekoliko skromnejša. Kaj meniš, kako prebuditi v baletnem plesalcu željo, da se pokaže in tekmuje? Je to del karakterja ali se je možno priučiti?
Menim, da je to del karakterja. Odvisno je tudi od človeka, saj imamo vsi različno motivacijo. Za nekoga je mogoče motivacija osebna rast, ustvarjanje, za nekoga mogoče kakovost izvedbe, za nekatere pa količina izvedenih trikov. To je odvisno od posameznika in seveda pedagoga.
V Permu si od septembra in lahko si samo mislim, da te obkroža samo balet, da sta tvoj dan in noč balet in vadba in balet in vadba. No, nekaj si mi zaupala že na tekmovanju, pa te prosim, da nam napišeš, kako je biti študentka baleta na akademiji v Permu?
Biti študentka v Permu je zame veliko zadovoljstvo in sreča. Pouk se začne s klasom ob 9. uri zjutraj in nato traja vse do 18. ure, šestkrat na teden. Po pouku imamo po navadi še dodatne vaje za šolske predstave, gala koncerte, produkcije in tekmovanja vse do 21. ure. V šoli sta zahtevani stroga disciplina in vljudnost ne samo s strani učencev, ampak tudi pedagogov in direkcije. Pouk je utrujajoč in naporen, velikokrat nas vse boli, vendar za to poskrbijo v šolski ambulanti, kjer imamo odlične zdravnike. Seveda pa imamo tudi jedilnico in vsakodnevni meni pripravljen in preštet po kalorijah za vse učence. Ko imamo čas, gremo tudi v gledališče, kjer je na programu veliko baleta, velikokrat gostujejo tudi baletne zvezde, kot so Diana Višneva, Natalia Osipova, Maria Alexandrova, Vladislav Lantratov …
Obsega tvoj študij vse od klasike do moderna ali ne?
Imamo obširen program, saj imamo poleg klasike, karakternega plesa, modernega plesa in repertoarja še pas de deux, igro in gimnastiko. Poleg dodatnih predmetov imamo tudi več ur karakternega plesa in repertoarja.
Kakšen je pedagoški odnos do vas? Dejala si mi, da so učitelji popolnoma predani baletu oziroma materiji, ki jo poučujejo. Od kod takšna strast?
Kot sem že prej omenila, imamo strogo disciplino, pedagogi so strogi, vendar nikoli žaljivi, če pride do kakšne čustvene eksplozije, se pedagog pozneje opraviči. Dobro se loči tudi odnos pedagog-učenec in človek-človek, saj smo na koncu težkega dneva vsi enakovredni ljudje in se včasih malo pogovorimo, ‘pohecamo’ in vsi skupaj nasmejimo.
Verjetno najbolj pogrešaš starše, prijatelje takrat, ko sezuješ baletne špice? Kdo je tvoja družba, kako se ‘relaksiraš’?
Seveda zelo pogrešam starše, fanta in prijatelje, zato se trudim, da maksimalno zapolnim svoj prosti čas, ki ga sicer ni veliko. Večkrat grem v gledališče, ne samo na balet ali opero, ampak tudi na dramske predstave v različna gledališča, saj je Perm zelo kulturno mesto z bogato kulturno zgodovino. Najbolj poznan primer je Sergej Djagilev, ki je iz Perma, zato imamo tudi znan, po njem poimenovan Djagilevski festival. Večkrat grem tudi na kavo v kavarno z zdravo prehrano, ki je moje skrivališče pred baletom in tudi nekakšna povezava s Slovenijo, saj imajo lastniki neposreden stik s Slovenijo. Včasih grem na sprehod, vendar je to žal pri −25 stopinjah malo zmrzujoče (smeh). Družbe nimam veliko, vendar je včasih dobro, da si nekaj časa sam s sabo in svojimi mislimi, seveda pa vedno čutim podporo vseh prijateljev in družine.
In nenazadnje, kako je s prehrano, saj vemo, da plesalci ravno nimate časa jesti zdravo in dobro? Zato verjamem, da ti bo zato prišla prav kuharska knjiga moje hčerke Tereze Zdravo, Tereza!, v kateri najdeš preprosto jedi.
Kot sem že prej omenila, imamo na šoli določen meni, sama med tednom nimam časa kuhati, zato je moj hladilnik večino časa žal prazen, med vikendom si bom gotovo vzela čas in prebrala kakšen odličen recept!
Si fokusirana v bodočnost? Razmišljaš, kam naprej, kako naprej ali se boš prepustila življenju, da te popelje, kamor ti je namenjeno? Razmišljaš o vrnitvi v Maribor?
Seveda o prihodnosti veliko razmišljam, saj imam veliko želja glede repertoarja, ki bi si ga želela odplesati, za zdaj imam okvirni načrt, vendar se kljub temu prepuščam življenju, da me popelje po svojih poteh. Na splošno razmišljam o vrnitvi domov, kjer mi je najljubše.
Hvala, da si si vzela čas za moj portal in naše bralce. Želimo ti vse dobro.
Hvala vam!
