Žigan Krajnčan, umetnik, radoveden plesalec in pevec, ki napoveduje koncert ob izidu svojega prvega glasbenega albuma Fusion Reactor, ki bo 19. aprila v ljubljanski Cukrarni, Rafinerija Cukrarna.
En lep pozdrav, dragi Žigan. In seveda sva na liniji vedno, kadar pripravljaš kaj vznemirljivega, čeprav se mi zdi, da je pri tebi skoraj vedno akcija. A vendar je koncert Fusion Reactor, ki ga pripravljaš, poseben. Gre za predstavitev albuma in gotovo še kaj več. Kaj nam lahko izdaš, kaj se bo dogajalo v Cukrarni?
Lep pozdrav, Barbra! Hvala ti za povabilo! Vedno akcija! Ja, tokrat pripravljam koncert ob izidu svojega prvega glasbenega albuma, ki bo 19. aprila v ljubljanski Cukrarni, Rafinerija Cukrarna. Že 28. aprila bomo imeli koncert v gledališču Tartini v Piranu, sledili bodo koncerti na festivalu Lent, Kočevju, Radovljici, Postojni … Pravzaprav si tokrat želim postaviti glasbo v ospredje (seveda ne gre brez plesa). Želim si zares predstaviti album in svojo glasbo Fusion Reactor, ki bo 7. aprila izšel na vseh digitalnih platformah, ter glasbenike, s katerimi smo to glasbo sooblikovali. Vse skladbe so avtorske. Ekipa mi je res v navdih – Marko Črnčec (piano), Kristijan Krajnčan (bobni, čelo), Miha Koren (bas). Na odru se odlično povežemo in vedno iščemo prostore za improvizacijo, svobodo, ples. Tudi v studiu je bilo super. Miks in produkcijsko piko na i pa je dodal legendarni Femi Temowo. Ko sem šel k njemu v London, da skupaj dokončava album, sem se ogromno naučil. Biti skupaj z njim v studiu je zares polno navdihujoče energije. Album smo posneli v Beartrack studio, nekaj skladb pa tudi v Bejsment (Oma Desala) in Štala Records (Kristyna, Sunlight Reggae). Nika Records je prispevala finančno podporo in artistično svobodo, kar cenim z globoko hvaležnostjo. Zares je to projekt ‘beliverjev’ (kot jim jaz rečem), projekt ljudi, ki verjamejo v zamisel in samosvoj glasbeni pristop. Zamisel pa je povezovanje, sodelovanje in kot rezultat – ustvarjanje pristnih kreativnih srečanj: Fusion Reactor.
Ko te takole spremljam skozi plesne oči, se mi zdi, da je glasba nadgradnja tvojega umetniškega izraza. Pa ne vem, če se boš strinjal z mano, saj je glasba od nekdaj bila del tebe, kajne?
Glasba, zvok, frekvenca, žvižg so bili vedno prisotni, ko sem bil mlajši, sem še, medtem ko sem jedel, pel. V osnovni šoli sem sodeloval v muzikalu Moje pesmi, moje sanje v sodelovanju s Prešernovim gledališčem in režiserjem Matjažem Pograjcem. Na vsaki predstavi – pa je bilo veliko ponovitev po vsej Sloveniji – sem zapel visoki C. Pograjcu sem moral obljubiti, da ne bom nikoli opustil petja. Pa me je potem kljub temu prevzel ples, nisem se mogel ustaviti. Zdaj se vračam h koreninam, kjer je spet na vrsti glasba, ampak skozi telo, skozi ples.
A vendar si na velika glasbena vrata odplesal v šovu Slovenija ima talent leta 2021, kjer si odlično združil gib in svoj vokal. Kje torej tiči razlog, da si plesalec med pevci in pevec med plesalci?
Ne vem, instinktivno je. Ko sem bil mlajši, sem vedno občudoval pevce, ki plešejo (MJ, James Brown, Prince …), nekaj tako primarnega, organskega se mi zdi. Kot nekakšna prva/univerzalna oblika človeškega izražanja. Človeško telo kot instrument – res se mi zdi že samo po sebi fascinantno, kaj vse lahko proizvede. In to raziskujem, s tem ustvarjam. Nisem še videl ‘beatbox’ plesalca, ki bi hkrati pel, pa se mi je zdelo, da je že čas, da to nenavadno, ampak zelo zahtevno kombinacijo nekdo izvede (smeh).
Kako bi danes odgovoril na moje vprašanje, ki sem ti ga zastavila pred dvema letoma: Kaj si zdaj – plesalec, pevec, univerzalni umetnik, sodobnjak ali nekaj lastnega, brez žanrskega omejevanja?
Ne vem, kam bi se dal, lahko pa povem, kaj rad delam. Rad ‘brainstormam’, zbiram, si izmišljujem zamisli za raznorazne vsebine, koncepte uprizoritvenih umetnosti.
Rad režiram. Rad ustvarjam glasbo, vso glasbo … Rad plešem in ustvarjam plesne kombinatorike, principe, zgodbe, karakterje. Rad svetujem/delam gib v filmu ali v gledališču/muzikalu. Rad učim ples, kreativnost, tehniko … Rad pojem in čutim muziko s telesom. Rad improviziram. Rad imam strukturo v improvizaciji. Rad imam izzive. Rad sodelujem. Hja, ne vem, umetnik sem, samo človek, ki močno čuti, radovedno raziskuje in temu predano sledi za vsako ceno in s čim svetlejšo svetlobo. To sem se pred časom prav zavestno odločil.
Ob sebi imaš brata Kristijana, pa seveda vso družino – mamo Romano in očeta Lojzeta, pa partnerko, plesalko Krystino, s katero imaš hčerko Roso. Kakšna umetniška ekipa ste, koliko jih vključuješ v svoje kreacije in kje postaviš mejo, če je le-ta potrebna?
S hčerko Roso imava že dve skladbi! Razmišljam, da bi naredila cel album, ker je z malo res super sodelovati (smeh). Moja družina so moji zaupniki, svetovalci, sodelavci, družina smo, zaupamo si in držimo skupaj. Seveda so tudi razmere, ki zahtevajo globoke pogovore. Ampak vedno se to razreši. In vsakič smo potem še bolj povezani. Zares sem vesel, kakšno družino imam, Kristyna in Rosa, moja ljubezen, starši, brat in njegova žena Tsarina ter njuna hčerka Elora, mama Irenca …
Ali kaj pogrešaš duh ‘breakinga’ oz. hip-hopa v tistem primarnem tekmovalnem stilu?
Super je bilo po dolgem času soditi na ‘battlu’ v Boleru Crush the Ground. Definitivno bom še obiskoval ‘battle’. Mislim, da ko enkrat padeš noter, si za vedno noter. “Jaz sem ‘tut’ not ‘padu’.” Hip-hop ‘freestyle’ energija je močna in terapevtska, saj preživiš veliko časa sam s sabo. S pomočjo tega treninga sem se ogromno naučil o improvizaciji in o sebi.
Kakšno pa je tvoje mnenje, da je ‘breaking’ postal olimpijski šport in bo prvič prikazan na olimpijskih igrah v Parizu prihodnje leto?
Zdi sem mi super in odlično! Bom spremljal. Zelo sem vesel, da ples vedno bolj prodira, bodisi v športu ali v umetnosti.
Bo koncert v Cukrarni samo stopnička bliže nečemu. Čemu?
Bliže glasbi. Odpira se veliko zamisli, projekt s Kristijanom, Krajnčan Brothers, je že obrodil materiala za cel album. Prav tako se dolgoročno delovanje in ustvarjanje z Niksonom (Niko Komac) koncentrira v duet, koncert, performans – ki bo zaprisežen plesni glasbi. Upam, da bomo tudi glasbeno-plesni spektakel Fusion Reactor imeli priložnost še uprizarjati, saj smo povsod poželi stoječe ovacije. Hvaležen sem Matjažu Fariču, Floti in Ministrstvu za kulturo RS, da so ga že v samem začetku podprli. Veselim se koncertov z bendom in vesel sem, da se odpirajo nove poti, sodelovanja, kar me vedno navdušuje.
Hvala, vse dobro in se vidimo.
