Naša kolumnistka Ana Mesec je pripravila intervju z dvema plesalkama kategorije ProAm, Tadejo Erzin Potočnik in Petro Čebokelj, ter plesalcema, ki imata na tem področju največ izkušenj, Damirjem Halužanom in Matejem Krajcerjem!
Na slovenski plesni sceni se je šele pred kratkim začela razvijati plesna kategorija latinskoameriških in standardnih plesov, ki se imenuje ProAm. Gre za plesno kategorijo, kjer v paru skupaj plešeta profesionalni (Pro) in amaterski (Am) plesalec, kar se lahko poveže recimo z oddajo Zvezde plešejo, ki je ljudem pri nas že bolj poznana. Kljub temu pa ProAm kategorija ni samo enkraten televizijski šov, ampak za nekatere najbolj entuziastične amaterske plesalce lahko predstavlja tudi zelo resno tekmovalno kariero. Ker se velikokrat zgodi, da amaterski plesalci na začetku ne najdejo primernega partnerja za svojo raven, ta kategorija prav tako daje možnost, da vsak hitro najde plesalca, in to profesionalnega, s katerim lahko pozneje tudi tekmuje!
O plesu s profesionalnim plesalcem sem povprašala dve slovenski amaterski plesalki. Tadeja Erzin Potočnik je ustanoviteljica ProAm studia 369 in ima v kategoriji ProAm tudi največ izkušenj. Petra Čebokelj je poleg Tadeje prav tako ena redkih Slovenk, ki se s tem načinom plesa ukvarja tudi tekmovalno.
Zakaj sta se odločili plesati ProAm? Kakšni so motivi, ki so vaju spodbudili k plesu s profesionalnim plesalcem?
Petra: V družabnih plesih je bilo vedno težko najti soplesalca, ki bi bil na enaki plesni ravni, z enako motivacijo, podobnim urnikom prostega časa in podobnimi cilji, zato se mi je zdela kategorija ProAm primernejša zame. Le-ta je po mojem mnenju namenjena bolj ambicioznim, visoko motiviranim posameznikom, ki želijo nekaj več na plesnem področju kot pa zgolj hobi in druženje na parketu. Ples v ProAm kategoriji mi omogoča, da hitreje napredujem, učim se lahko od najboljših profesionalnih plesalcev, ki z menoj delijo svoje znanje in izkušnje iz svoje plesne kariere. Napredek je bistveno večji kot pri učenju v okviru klasičnih družabnih plesnih tečajev.
Tadeja: Odločitev je izvirala iz želje po gibanju v drugem (tretjem?) življenjskem obdobju. Ker mi je bil ples že od nekdaj blizu, zato ples. Latinskoameriški plesi so bili zame nekaj povsem novega v primerjavi z baletom, ki sem ga plesala prej, zato sem si želela izpiliti tudi to tehniko. Ples s profesionalnim plesalcem pa zato, ker je izredno malo moških, željnih plesa, ker si želim intenzivnega gibanja, ne pa prerekanja o pravilnosti korakov in kdo je kriv (smeh), ker si želim hitrega napredka.
Kaj tak način plesa prinaša v vajino življenje na različnih ravneh (fizično, mentalno, čustveno)?
Petra: Skozi ples se lahko izrazim na drugačen način. V vsakdanjem življenju smo namreč v nekih rutinah in pravilih, ponavadi sledimo nekemu bontonu in pravilom vedenja. Ples pa mi omogoča, da svoje občutke, misli, doživetja itd. izrazim na drugačen način. Naučiš se prilagajanja partnerju, njegovi energiji, v ospredje pride poslušanje glasbe in ritma ter seveda doseganje skupnih rezultatov kot plesni par.
Tadeja: Fizično predvsem ohranjanje kondicije in veliko energije predvsem tudi z adrenalinskimi tekmovalnimi nastopi. Mentalno stalni trening pomnjenja, kar je v tem življenjskem obdobju vedno bolj bistvenega pomena. Čustveno pa toliko, kot si nikoli nisem niti v sanjah predstavljala – razreševanje in topljenje starih blokad, vzorcev, spoznavanje same sebe, svojega telesa, bolj ali manj ali nič potlačenih čustev, odzivov – tako intelektualnih kot tudi čustvenih.
Katere kvalitete so vama najpomembnejše pri profesionalnem plesalcu, da mu lahko zaupata?
Petra: Bogate plesne izkušnje, ki jih zna predajati kot dober pedagog in ne zgolj plesalec. Da se s plesalcem v ProAm kategoriji ujameš, se mora ‘poklopiti’ kar precej dejavnikov.
Tadeja: Suverenost, osebni pristop (ne z vsako študentko enako, temveč glede na moje želje in potrebe, ter morda tudi dnevno počutje oziroma raven energije in koncentracije), ob upoštevanju navedenega pa tudi in predvsem rahločuten potisk izven cone udobja, morda tudi dobra mera intuicije in potrpežljivosti ter seveda prijaznost in srčnost.
Kakšen je finančni vložek amaterja za tak način treninga in tekmovanja?
Petra: Po osebnih finančnih zmožnostih se sproti odločam, kako velik bo finančni vložek v ples, ki je velik hobi v mojem življenju.
Tadeja: To je resnično težko opredeliti: odvisno od ravni trenerja, intenzivnosti treninga in intenzivnosti udeležbe na tekmovanjih. Samo za oris: so ‘proamke’, ki trenirajo dvakrat tedensko po 45 minut in tudi do petkrat tedensko po 90 minut, se udeležijo ene tekme vsako drugo leto ali sedem tekem letno.
Zanimalo me je seveda tudi, kako ProAm način plesa dojemajo profesionalni plesalci in kaj ples z amaterji prinaša v njihova življenja. Govorila sem s tekmovalno aktivnim profesionalnim plesalcem Damirjem Halužanom in pa plesnim trenerjem ter nekdanjim izredno uspešnim profesionalnim plesalcem Matejem Krajcerjem, ki imata oba lep nabor izkušenj v kategoriji ProAm.
Kakšni so motivi profesionalnih plesalcev za poučevanje in plesanje z amaterji? Sta to zgolj zaslužek in finančna podpora vaše plesne kariere ali v tem najdete tudi svoje zadovoljstvo in prostor za svoj osebni napredek?
Damir: Osebno zelo rad učim zelo različne starosti in ravni plesalcev – od začetnikov, mladostnikov, otrok do ‘proam’ plesalk, profesionalnih plesalcev … Rad poučujem in opazujem napredek učencev, v tem najdem tudi veliko svojega zadovoljstva. Zanimivo mi je iskati različne načine, ki lahko učencem pomagajo pri njihovem plesnem napredku. Pri vsem tem je plačilo le nagrada za vložen trud. Res pa je, da v celoti gledano poučevanje ProAm pomaga plesalcem pri vzdrževanju lastne plesne kariere.
Matej: Moj motiv je naučiti plesati vsakega, ki ima željo po plesu. Denar je pomemben, ampak je le posledica dobro opravljenega dela. Amaterko v ProAm želim kot profesionalec z znanjem in izkušnjami popeljati v svet tekmovalnega plesa, iz nje potegniti maksimum njenih sposobnosti, predvsem pa ji dati doživetje, ki ti ga lahko nudita ples in tekmovalni adrenalin. Ker je vsaka oseba drugačna, je zame nenehen izziv iskanje novih poti in načinov pri poučevanju, zato pri vsakem treningu rastem, se učim in napredujem tudi sam.
Kako se profesionalni plesalci počutite na tekmi z amaterjem? Na kaj vse morate biti pozorni, kako držite prostor učenki/učencu, kako jih podprete v procesu tekmovanja?
Damir: Zame je vzdušje na ProAm tekmovanjih dokaj sproščeno, seveda tudi odvisno ‘od proamke’ same, kakšne ima cilje, kakšen je njen karakter. Izziv je seveda, kako pomagati učenki, da najbolje predstavi svojo najboljšo verzijo plesa in nastopa. Lahko rečem, da mogoče bolj uživam v procesu priprave in treninga kot pa v samem tekmovanju, so pa seveda različni trenutki veselja, uspeha, neuspeha, napak – to vse je proces priprave – in so različni izzivi. Pozornost je predvsem na stvareh, na katerih je učenka delala na treningu, lahko so to ritem, tehnika, prostor, postavitev na parketu, kako bo najbolje opažena itd. Različne tekmovalne spretnosti pridejo v poštev.
Matej: Na tekmovanju se čutim dolžnega poskrbeti in odvoditi ves proces tekme, tam sem, da se amaterka počuti varno in sproščeno ter da lahko odpleše najbolje v danem trenutku. Kot profesionalnemu plesalcu pa mi je seveda vse to v užitek in lahko na trenutke tudi sam zaplešem svoj maksimum.
Kako se vajina priprava razlikuje od priprave na svojo profesionalno tekmo? Kako je vajin notranji fokus drugačen na svoji tekmi ali na ProAm tekmi?
Damir: Ko sam tekmujem, je v ospredju celoten par, torej priprava je popolnoma drugačna, drugačna intenzivnost, vse je na drugačni ravni. Medtem ko pri ProAmu moj ples ni ocenjevan, ocenjevan je samo ples ProAm plesalke, kjer pa moje izkušnje in spretnosti samo pripomorejo k temu, da ona čim boljše izgleda in deluje na parketu. Tako je vsa priprava usmerjena le v njeno izvedbo in izgled. Zato je mogoče moje priprave za ProAm tekmo veliko manj oziroma se ne more primerjati s pripravo na mojo profesionalno tekmo.
Matej: Priprava na tekmo se razlikuje predvsem v količini treningov, odvisno od stranke in njenega časa, posvečenega treningom. Nekateri več, drugi manj. Je pa v predtekmovalnem obdobju vedno na treningih veliko preplesovanja. Kar se tiče notranje osredotočenosti, je ni možno primerjati. Ko imaš profesionalnega partnerja, se ne ukvarjaš z njim, ampak predvsem s sabo in skupnim partnerskim izdelkom, na tekmovanju ProAm je osredotočenost predvsem na amaterki, da izpelje in ona odpleše najbolje, kot zna.
V tujini je tak način plesa zelo razširjen in med drugim ponuja profesionalnim plesalcem tudi veliko finančno podporo za njihovo tekmovalno kariero. Gre za ogromno verigo različnih tekmovanj, festivalov in drugih dogodkov, ki se jih profesionalni plesalci udeležijo s svojimi učenci, s katerimi tekmujejo. V Sloveniji so razmere še vedno zelo drugačne, saj obstaja nekaj plesnih klubov, ki ponujajo možnost za ples s profesionalnim plesalcem, čeprav je edini, ki je prav izključno usmerjen v tak način plesanja, le plesni center ProAm studio 369. Prav tako pri nas tekmovanja za to kategorijo niso še zelo razširjena, kar pa se počasi spreminja, saj že 8. aprila k nam prihaja Ljubljana Ball – mednarodno ProAm plesno tekmovanje. Prav tako ProAm studio 369 redno skrbi za dogajanje na tem področju in vsak teden organizira ProAm tečaje ter preplesovanja, ki združujejo različne ProAm plesalce iz vse Slovenije.
