Intervju z osnovnošolcem, ki obvlada twirling, hip-hop in sodobni ples!
Dragi Vid, pozdravljen na Paradinem portalu. Že nekaj časa te spremljam na tekmovanjih plesne zveze UPZS in tako je prišel čas, da se predstaviš našim bralcem in bralkam. Kdo si, Vid Potisk, in že veš, kam si namenjen?
Živjo! Torej kakor že veste, sem jaz eden in edini Vid Potisk. Sem 14-letnik iz Kočevja, ki se rad ukvarja predvsem s plesom, poleg tega pa še z raznimi športi in tudi glasbo. Plesati sem začel že kot majhen, saj sem sin mame, ki se ukvarja s plesom. Obiskujem tudi glasbeno šolo v Kočevju. Trobim in godem na trobento in kontrabas. V življenju me nekako spremljata ples in glasba, vendar poti za prihodnost mi še niso popolnoma jasne.
Se spomniš, kdaj in predvsem zakaj se je porodila zamisel, da se začneš ukvarjati s plesom? Kar predvidevam, da je to bilo logično, ker se mama Klavdija ukvarja z mažoretami?
Torej, moja mami pleše in tako sem posledično tudi sam sledil njenim korakom. Poučevala je veliko skupin, zato sva tudi z bratom večkrat odšla z njo na vaje. Verjetno mi je ples prišel zaradi tega pod kožo. Plesni vrtec Migifrigi je bil moj prvi uradni plesni začetek. Vrtim pa tudi palico, twirling je vse bolj popularen šport tudi za fante. Videl sem na nastopih, da je ta stil plesanja tudi zanimiv in te kar potegne vase.
Razloživa bralcem, za kakšen plesni stil gre pri tebi?
Twirlam pri kočevskih mažoretah, plešem hip-hop v domačem klubu OK Založba in sodobni ples v glasbeni šoli. Za slednjega sem se navdušil na lanskem seminarju v Mariboru, kjer sem preizkusil tudi svoje sposobnosti v baletu.
Omenila sem tekmovanja pa se pohvali, na katere rezultate ali pa nastope si najbolj ponosen?
Najbolj sem ponosen na lanskoletno medaljo iz festivala Lukec open, kjer sem dosegel zlato odličje v hip-hopu. Bil pa sem še na državnih in evropskih tekmovanjih mažoret. Zelo sem si pa zapomnil svoj prvi nastop v Španskih borcih, kamor smo bili kot cicibani izbrani s strani JSKD-ja, in znova kot solist s hip-hop točko.
Kdo pa je tvoj plesni mentor, koreograf, pedagog? Ničesar nisem našla na spletu o tebi, je to del načrta ali pač nisi človek družbenih omrežij, prepoznavnosti?
V prvi vrsti so bile moje mentorice po krvi mami Klavdija in Tonja Rožman ter hip-hop mentorica in koreografinja Nataša Babič. Plesal pa sem tudi kot majhen džez z Živo Laterner.
In ne, ne želim biti anonimen ali karkoli takšnega. Za zdaj samo še nisem tako poznan, da se mi objavljanje na družbenih omrežjih zdi zelo pomembno. Želim se preizkusiti še na tekmovanjih Plesne zveze Slovenije, ker vem, da je tukaj tudi veliko dobrih plesalcev. Sam tudi še nimam telefona in zato tudi posledično ne spremljam vseh platform.
Kako pa si želiš, da bi se razvijala tvoja plesna pot?
Torej poleg rednih treningov bom šel še na kak seminar ali dva v tem letu. Razmišljam tudi o Zimski plesni šoli v Mariboru, ker se mi zdijo vsi klasi zanimivi in zamisel da s seboj domov odnesem še malo novega znanja. Rad tudi pomagam pri učenju mlajših soplesalcev.
Ali bo postal tudi tvoj poklic? Se nameravaš s plesom ukvarjati profesionalno, te mika študij plesa? Kje bi se izpopolnjeval?
Za zdaj o plesu še ne razmišljam kot o poklicu,ampak gledam nanj kot na način za odklop in rekreacijo. Si pa puščam odprto kot možno pot. Seveda nikoli ne vemo, kam nas bo pot zanesla. Bi pa rad v času srednje šole poučeval mlajše skupine.
Kaj vse si pripravljen narediti, da postaneš plesalec? Je v igri tudi ‘plan b’, ki pa ni ples?
Letos bom zaključil osnovno šolo, ostal bi rad v srednji šoli v domačem kraju. Namen imam trenirati po ustaljenem urniku. Moja prioriteta je priti do poklica, dokončati glasbeno šolo in kot ‘plan b’ morda študirati glasbo.
Kaj prinaša ples v tvoje življenje?
Ples je moj način za odklop, rekreacijo, sprostitev in vzdrževanje kondicije.
Kaj pričakuješ od leta, ki se je dobro začelo?
Pričakuje čim več udeležitev na tekmovanjih, festivalih, seminarjih in nastopih.
Kdaj je Vid Potisk najbolj srečen in zadovoljen?
Vid je najbolj srečen, ko na tekmi pride na oder pred stotine oči, uprtih vanj, in pokaže svetu – “za to sem delal, garal in se trudil kot norec”.
Kaj pa počneš, kadar ne plešeš, čemu je namenjen prosti čas?
Prosti čas je namenjen mojemu psu Zigiju, šoli, glasbi in prijateljem.
Je kakšen prostor v tvojem domačem kraju Kočevje, ki je poseben zate? In zakaj?
Nimam posebnega kraja, a se dostikrat dobimo pri enemu mojih prijateljev doma. Se družimo in zabavamo.
Kaj imaš vedno s sabo, ko kam greš? Naštej tri stvari, ki so vedno s tabo v torbi.
Torej s seboj imam vedno žvečilke za boljši zadah in sprostitev, mp3 za ‘odklop’ od sveta in svojo najljubšo kapo za srečo.
Kaj je zate ples in zakaj sploh plesati?
Ples je zame nekaj, v čemer se najdem in mi pomeni vse. Predlagal bi ga vsem in vsakemu vseh starosti, da ga vsaj enkrat poskusijo, ker če osrečuje mene, zakaj ne bi še drugih?
Hvala za tvoje misli, zapisane za moj portal, in želim vse dobro.
