Heeej. Zdravo. Pozdrav tudi tebi in vsem, ki jih poznam … Res si me prijetno presenetila s tem pozivom. Ja, ravnokar sem zaključila z vajami in počivam v sobi v internatu. Sankt Peterburg je moje prebivališče od 1. 09. 2018. Zakaj Vaganova? Baletna ruska Akademija Vaganova so moje sanje že od nekdaj. Njihova tehnika, linije, karakter in disciplina so me od nekdaj navduševale. Vse velike balerine, ki so moj vzor − Višnjeva, Zaharova, Smirnova − so učenke Vaganove akademije, in sam občutek, da sem v šoli, kjer so moji vzorniki, je zame … ne vem … težko mi je opisati. Nor občutek. Na Konzervatoriju za glasbo in balet pri urah klasičnega baleta, pri mojem profesorju Nikolaju Chilnikovu, smo delali po Vaganovi metodi, gledali videoposnetke zaključnih izpitov iz Vaganove. Življenje je čarobno, kajne?
Klasični balet se učim pri profesorici Marie Aleksandrovne Gribanove, in resnično mi je v čast, da se imam priložnost učiti od nekoga s toliko izkušnjami. Skupaj imam sedem predmetov: klasični balet, ruščino, pa de duex, karakterni ples, zgodovinske plese, igro in repertoar.
Zdi se, da ti ni problem ‘spakirati’ kovčka in vanj zložiti baletnih špic ter odpotovati novim izzivom naproti. Ali je samo tako videti? Kaj je najtežje in kaj je vedno tisto, ki pretehta pri odločitvi, da greš dalje?
Verjetno je tako videti, ampak odhod prinaša odtujevanje od družine in meni ljubih ljudi, kar mi je najtežje. Na to gledam kot na avanturo, v kateri imam priložnost izboljševati svojo veščino, spoznati nove ljudi, nova mesta in nove kulture. Po štirih letih ločenega življenja od družine sem ugotovila, da mi je to najtežje. Ravno zato so naša druženja zelo intenzivna, ko se vsi skupaj zberemo. Resnično smo srečni, jaz, moja sestra Paula, ki obiskuje Akademijo za slikarstvo v Splitu, mama in oče, ki živita na otoku Vis. Kaj pri odločitvi prevlada, da grem dalje? Mislim, da sem odločitev že zdavnaj sprejela. Zdaj sledim samo svoji zvezdi … (smeh)
Prihajaš iz Splita, tam si začela plesati balet pri šestih letih, odplesala v Slovenijo na mariborski konservatorij in zdaj Rusija. Si balerina, ki si postavlja natančno določene cilje ali daš življenju, da obrne po svoje?
Gotovo prihajajo različne možnosti. Samo od nas je odvisno, kaj izberemo. Se bojimo sprememb? Dovolj verjamemo vase? Split in Maribor sta moji mesti. Rada ju imam, in profesorji, ki so me pripeljali do tega, vse to so stopnice, ki jih je vredno prehoditi in izbrati ter si pridobiti priložnost. Mislim, da imamo vsi svojo pot, po kateri hodimo, ampak res pomemben je način, kako vse to doživljamo.
Pred časom si za naš portal dejala, da je balet resnično težka umetnosti. Se tudi danes s tem strinjaš in misel še nadgradiš s trenutno aktivnostjo, ki jo imaš?
Po 12 letih vadbe baleta težko govorim, da je sam balet težak. Vesela sem, ker še vedno premikam svoje meje. Mislim, da je to pot k uspehu. Seveda imam afiniteto tudi do drugih stvari. Odrasla sem v zelo ustvarjali družini, vedno smo bili odprti za izzive in vedno smo podpirali drug drugega, kar je privedlo do moje Rusije. (smeh)
Kaj pa je najboljše na Akademiji in kaj tisto, kar ti sploh ni po volji glede na to, da si perfekcionistka?
Na Akademiji je najboljši občutek tisti, ki te nosi iz dneva v dan, ne da bi se oziral na težave, da si tukaj s puncami, ki so izredne, dvorane, ki so pravljične … težko jih je opisati, pedagogi, ki so legende baleta … Če bi lahko imela pri sebi v sobi še svojega psa Arturja, bi bilo vse popolno.
St. Peterburg je precej večje mesto od Maribora in Splita. Kako si se znašla? Živiš pravo študentsko življenje s ‘cimrami’ in ‘žuranjem’?
Danes je vse na internetu … Vse, kar te zanima, najdeš. UBER (taxi) v St. Peterburgu je ugoden, ampak razpored in intenzivnost sta takšna, da nimaš veliko časa za veliko gibanja in zabavo. Včasih v soboto zvečer, ampak nič spektakularnega. Nedelja je dan za obisk mesta in počivanje … Šola organizira obiske muzejev, gledališč … Ampak rada si dam duška, včasih celo nedeljo preležim ob gledanju filmov.
Nam opišeš en svoj ‘vaganovski’ dan?
(smeh) Vaganovski dan. Zjutraj ob 9. uri je zajtrk v jedilnici s preostalimi iz internata. Pred tem je obvezno šminkanje, urejanje pričeske z lakom ali gelom. Ob 10.30 je na vrsti ruščina, ob 12.00 ogrevanje za klasični balet, ob 13.00 klasični balet pri prof. Gribanove, ki traja do 15.30 brez odmora, 15.45 – karakterni in zgodovinski plesi, odvisno od dneva … Energijsko ploščico včasih pojem v 15-minutnem odmoru po klasičnem baletu, 17.30 – kosilo pojem v kantini, 18.30 – repertoar do 20.30. Potem grem v peto nadstropje v svojo sobo, postavim se v vrsto za tuš. (smeh) Potem grem v posteljo, malo sem na Instangramu, prek Viberja pokličem svoje najbližje na Hrvaško, s katerimi sem v stiku prek videochata … Nimam fanta. (smeh)
Imaš kakšen ljub prostor, kamor rada zahajaš, da sprostiš misli in mišice?
Najprijetnejši prostor za sproščanje je moja soba in najljubša pozicija je – normalno – postelja. Videochat z meni najdražjimi, pogovor o malih in nepomembnih stvareh, pa tisto, kar me osrečuje… (smeh)
Kako je s prehrano? Ste tudi na zdravi prehrani ali žal ne?
Poskušam se prehranjevati kolikor toliko kakovostno … Obroki baletke so po količini majhni in morajo biti kakovostni. Oče mi je večkrat govoril, da dirkalni avtomobili potrebujejo visoko oktansko gorivo … (smeh) Uporabljam nekatera prehrambena dopolnila, ki mi dajejo dodatno energijo – olje magnezija, mumio, čago, spirulino … Ničesar od navedenega ne uporabljam konstantno, ne želim, da se moje telo navadi; največ dva tedna, potem zamenjam priboljške.
Se na Akademiji pripravljate tudi na tekmovanja? Je to v načrtu?
Tukaj nisem imela priložnosti tekmovati, priprave in tekmovanje sta posebni dimenziji … napeto je. Veselim se prihodnjih tekmovanj, prišla bodo točno takrat, ko bo treba … Poskušam razmišljati na ta način, ker lahko velika pričakovanja porabijo ogromno energije, to pa ni potrebno.
Za tekmovanja te sprašujem, ker si pred dvema letoma zmagala in prejela zlato plaketo na tekmovanju v Lendavi. Zakaj meniš, da so tekmovanja dobra, pomembna za mladega plesalca?
Tekmovanja so pomembna tako za plesalce kot pedagoge … Največ zaradi tega, ker se pri pripravah ustvari poseben, iskren odnos med pedagogom in plesalcem, kar je zelo pomembno za nadaljnje sodelovanje. Rezultat ne more biti vedno v ospredju, včasih tudi boljšim plesalcem zaradi stresa in velike želje spodleti na tekmovanju … Ampak to je vse življenje … Ples je izkazovanje sreče, radosti … Včasih balet skrije ta izvorni občutek ali pa so to le stopnice do uspeha.
Je princip šolanja po Vaganovi zate še vedno alfa in omega klasičnega baleta?
Definitivno ja … Vaganova je izhodišče, naporno je, brutalno… ampak to je to … ruski balet … (smeh)
Kaj pa je tvoja želja v tem trenutku, kaj si želiš na polju baletne umetnosti?
Mislim, da me na področju baletne umetnosti navdihujejo moja družina in iskreni prijatelji, kar je zame največja sreča. Včasih se mi zdi neverjetno, da sem tukaj … Življenje je pravljično … Srečna sem … (smeh) In trenutna želja … iskreno … moja želja je zaključiti šolsko leto z najboljšim uspehom in oditi naravnost na Vis.
Sta Don Kihot in Giselle še vedno tvoja najljubša baleta?
Da. Upam, da bom nekega dne lahko interpretirala glavne vloge na svoj način … (smeh)
Kdaj te bomo imeli priložnost videti na slovenskem odru ali na splitskem, ki ima za umetniškega direktorja zelo odprtega Igorja Kirova, ti pa si vendarle domačinka?
Vnaprej ne želim veliko razmišljati … Vsak dan prinaša nekaj novega … Možnosti so ogromne in mislim, da je dobro biti drzen in ambiciozen … Naj odgovor na to vprašanje ostane moja majhna skrivnost.
In nenazadnje, kdo si, Gita Šaravanja, kot oseba in baletna plesalka, in kam si namenjena?
Sem običajno dekle iz Splita, ki poskuša uresničiti svoje sanje in uživati v plesu
Hvala za tvoje odgovore in v imenu naših bralcev ter bralk ti želim vse dobro in nobene poškodbe! Srečno!
