Spoznala sva se v plesu; življenje pa zajemava s polno žlico

Kako bi se našim bralcem in bralkam predstavila kot osebi in kot plesalca latinskoameriških plesov? Kdo si, Anja Imamović? Kdo si, Kristijan Burazer?
Anja: Rojena sem v Sarajevu, kjer sem lep čas preživela svojo mladost in se z 18 leti preselila v Ljubljano, seveda zaradi plesa. Kakšna sem kot oseba, je težko opisati, ker sama o sebi nerada govorim. Kot plesalka bi rekla, da sem zelo samosvoja, ko si zadam določeno idejo o gibu oziroma interpretaciji giba v glavo, to le stežka spremenim, ker verjamem, da ima vsak človek svoj edinstven način izražanja skozi gib. Nimam rada, kadar mi trenerji želijo vsiliti svoj stil plesanja. Rada sem unikatna. Obožujem ples predvsem zaradi harmonije moškega in ženske, in vedno stremim k temu, da mora plesni par delovati kot eno.
Kristijan: Sem vedno nasmejan, pozitiven, poln energije, zabaven, poskušam živeti življenje na polno. Kot plesalec bi rekel, da sem bolj svobodne narave in ne maram biti omejen v tem, kar počnem. Rad imam glasbo in svobodo giba. Ples dojemam bolj z umetniškega vidika, in bolj je pomembno, kaj in kako čutiš do svojega partnerja, glasbe in kakšen odnos imaš do giba kot pa plesanje brez teh sestavin. Ples je veliko globlja stvar, kot ga nekateri dojemajo, še posebej mlajše generacije.

Za vse tiste, ki bodo danes prvič brali o vaju, prosim, razložita, kako vaju je življenje pripeljalo do športnega plesa in zakaj ravno ta plesni stil?
Kristijan: Svojo plesno pot sem začel leta 2000 v plesnem klubu Urška Ljubljana. Glavni razlog, zakaj sem začel plesati, je bila moja sestra Nika. Spomnim se, kot da je bilo včeraj, ko sem šel gledat nastop svoje sestre, in takrat sem se odločil, da začnem svojo plesno pot. Sprva sem kakšno dobro leto plesal vse plesne zvrsti, nato pa sem se odločil, da začnem plesati latinskoameriške in standardne plese. Seveda standarda nikoli nisem plesal. Moja prva trenerka športnega plesa je bila Metka Mesesnel Bizilj, ki je še danes zelo uspešna trenerka in učiteljica športnega plesa. V času, ko sem jaz začel plesati, ni bilo obvezno plesati obeh plesnih zvrsti, in zato sem se odločil za latinskoameriške plese, predvsem zaradi glasbe, ki mi je bila vedno bolj pri srcu za razliko od glasbe standardnih plesov.
Anja: Moja plesna pot se je začela leta 2000 v Sarajevu, ko so v mojo osnovno šolo zraven vseh ostalih športov prišli predstavit tudi latin in standard plesni pari Plesnega Kluba Astorija. Lahko rečem, da je to bila ljubezen na prvi pogled. Vse te obleke, bleščice, lepa dekleta, dobra glasba, gibi in koreografije so me dobesedno osvojili, in v glavi sem imela vizijo, da bom nekega dne tudi jaz tam stala in migala z "bokci" . Od mojih prvih plesnih korakov pa do danes sem preizkusila vse plesne zvrsti – od baleta do hip hopa, ampak latinskoameriški in standardni plesi so definitivno najboljša in najbolj zanimiva zvrst plesa. Moško-ženski odnos, harmonija in timsko delo so nekaj najlepšega v plesu po mojem mnenju, še posebej, ko je zraven tebe oseba, ki jo ljubiš in te z vsakim gibom pripelje do zadovoljstva in sreče. Standard sem tudi plesala, ampak mislim, da to ni zame.
Že nekaj časa ni več skrivnost, da sta par tudi zasebno. Kristjan, menda si se preselil v Sarajevo? Kako je prišlo do vajine zveze, kaj je botrovalo razpadu vajinih predhodnih tako plesnih kot privatnih partnerstev?
Kristijan: Ja, tako je, par sva tudi zasebno, in od konca novembra tudi srečno zaročena. Kar se tiče Sarajeva, me je nasmejalo, saj trenutno živiva v Ljubljani, je pa res, da Sarajevo zelo rada obiščeva predvsem zaradi tega, ker je to Anjin rojstni kraj in kjer živi njena družina. Spoznala sva se … (smeh) … v plesu. Oba sva bila tekmovalca in klubska kolega. Z Anjo sva začela prijateljevati ob koncu moje prejšnje zveze. Skupaj sva preživela veliko časa, se družila, hodila ven in spoznavala drug drugega. Sčasoma se je vnela iskrica in postala sva par. Anja je totalno nasprotje mene in ravno zaradi tega se tako zelo razumeva. Najbolj obožujem pri njej njene iskrene modre oči in to, da sem, kar sem, in se mi ni treba spreminjati. To je najpomembneje v življenju, da te nekdo sprejme takšnega, kot si, z vsemi napakami. Veliko ljudi bi lahko reklo, da je zaroka nagla odločitev, vendar ko spoznaš pravo osebo in ugotoviš, da se 100-odstotno dopolnjujeta, točno veš, da bi z njo rad preživel preostanek življenja.
… Kristijan z nekdanjo soplesalko in partnerico Martino Plohl …
Kar se tiče razpada moje prejšnje zasebne in plesne zveze, pa je takole: Do razpada zasebne zveze je prišlo, ko sem začutil, da me ta zveza omejuje v razvijanju samega sebe in v načinu življenja, ki si ga želim živeti. Zaradi te zveze sem zapostavljal svojo družino in prijatelje, ki pa so poleg Anje najpomembnejši faktor v mojem življenju. Kar se tiče razpada kot plesni par, pa ni bila moja odločitev. Druga stran ni mogla ohraniti profesionalnega plesnega odnosa in najini plesni cilji so se razlikovali. Nad odločitvijo nisem bil presenečen in verjamem, da me je ta poteza pripeljala do nečesa še boljšega, kot je bilo prej. V življenju ničesar nisem obžaloval in mislim, da se vsaka stvar zgodi z razlogom. In kot bi rekel moj najboljši prijatelj Klemen: ˝Vedno se gre samo na boljše.˝
… Anja z nekdanjim soplesalcem Lukasom Mušinko …
Anja: … (smeh) … Iskreno sem se nasmejala, ko sem prebrala to vprašanje, predvsem zaradi tega, ker je to definitivno dokaz, kako se iz govoric, ki krožijo, lahko naredi cela zgodba, seveda neresnična. Samo da smo si na jasnem, midva sva najprej zgradila zasebno ljubezensko zvezo in potem sva ugotovila, da bi rada tudi plesala in začela graditi skupno plesno kariero. Kot je že Kristijan omenil, rada obiščeva Sarajevo, kjer živi moja družina, ampak to še ne pomeni, da živiva v Sarajevu, najino stalno prebivališče je v Ljubljani. Zadnje čase obiskujeva Sarajevo pogosteje predvsem zaradi tega, ker sem dobila aparat za zobe in zaradi obveznih vsakotedenskih pregledov. Kako sva se spoznala, je že Kristijan napisal, edino, česar ni omenil, je to, da mi je bil zelo fizično privlačen moški in potem ko sva se začela družiti in spoznavati, mi je ta atraktivnost in privlačnost postajala še zanimivejša. Zelo je inteligenten, neverjetno čustven, zanimiv, prijazen, pozitiven, strasten in moški, ki bi si ga vsaka ženska želela imeti ob sebi. Lahko rečem, da sem najsrečnejša ženska na svetu, ker imam Kristijana ob sebi. Kar se pa tiče razpada mojega prejšnjega plesnega partnerstva, je največ kriv neiskren odnos najinih glavnih trenerjev in samega soplesalca, in definitivno to, da sva midva imela različne plesne cilje in poglede na ples. Seveda to ni bila nagla odločitev, ampak po dolgem času razmišljanja sem ugotovila, da to nikamor ne gre. Verjamem, da se vse v življenju zgodi z razlogom, prav tako tudi ta razpad. Definitivno me je ta "razpad sistema" pripeljal do neverjetnega odnosa, ki ga imava s Kristijanom, in tega ne bi zamenjala za nič na svetu.
V vašem plesu so razhodi "edina stalnica", kajne? Kaj vse vpliva na dobro partnersko plesno zvezo? Kdaj se zalomi?
Anja&Kristijan: Na žalost res razhodi se dogajajo zelo pogosto. In lahko bi rekli, da je to nekakšen trend dandanes. Ples je unikatna stvar, še posebej ples v paru, kjer sta potrebna dva, ki se uskladita v gibanju, glasbi in emocijah. Zelo težko je razložiti, katere so potrebne sestavine za nastanek uspešnega plesnega para. Veliko je prilagajanja, odrekanja, solz, smeha … Midva misliva, da na dobro partnersko plesno zvezo vpliva iskren pogovor, medsebojno sklepanje kompromisov, razumevanje stališč enega in drugega, timsko delo, vztrajnost in profesionalen odnos do tega, kar počneš, predvsem pa, da verjameta drug v drugega. Velikokrat pa se zalomi, ko pride do različnih mnenj, vpletanja privatnega življenja v ples, grdega načina komunikacije, različnih ciljev in ambicij, slabih rezultatov, predvsem pa netoleriranja različnih pogledov na ples. Nikoli ne obstaja samo en način, vedno je več različnih načinov, kako se nekaj naredi, pove ali pokaže. In tukaj pari nimajo potrpljenja. Vse se mora zgoditi čez noč. Moramo se zavedati, da je ples športna panoga, kjer se plesalci razvijajo skozi celotno kariero, in proces nastajanja uspešnega plesnega para je dolgotrajen. Verjameva, da VZTRAJNOST+POTRPLJENJE=USPEH.
Za koga zdaj plešeta? Za Slovenijo ali za BiH ali za nobenega? Poleg plesa tudi poučujeta, kajne?
Anja&Kristijan: Sedaj pleševa zase, za naju. Počutiva se odlično, uživava v tem, kar počneva, in se ne obremenjujeva, kdaj bova šla na tekmo, za katero državo bova plesala, s kom bova trenirala … Delava, kar naju osrečuje, in v vsem tem uživava. Kar se tiče poučevanja, pa poučujeva v BiH, ker v Sloveniji enostavno ni dovolj dela in vsak se bori zase. Trenutno usmerjava energijo v cilj, ki sva si ga zadala v decembru, kaj več pa bova povedala v oddaji Parada plesa.
Se vedno razumeta ali pride tudi pri vaju do temperamentnih razgovorov in kresanja mnenj? Kako usklajujeta medsebojni odnos in kako ga gradita?
Anja&Kristijan:
Če bi lagala, bi rekla, da se nikoli ne kregava, ampak ni tako. Seveda da prihaja do različnih mnenj. Normalno, vsak človek je svojstven in verjame v nekaj drugega. Čar vsega pa je najti kompromis, ki bo zadovoljil obe strani. Oba sva zelo temperamentna, Anja je strelka, Kristijan pa škorpijon, in najine debate so vedno burne, ampak zelo zanimive. Za dober odnos sta za naju pomembni dve stvari: iskrenost in zaupanje. Brez teh dveh sestavin medsebojni odnos ne more funkcionirati. Rada imava, da stvari takoj razčistiva in poveva, kaj misliva, tudi če se ne strinjava, vedno poskušava najti skupen jezik. Vsekakor pa se je treba pogovarjati in povedati, kaj ti leži na duši, ker le tako se lahko zgradi trden, iskren in dolgotrajen odnos, tako v plesu kot v zasebnem življenju.
Se je športni ples spremenil od vajinih začetkov pa do danes? V čem?
Anja&Kristijan:
Seveda, ples se je spremenil. Živimo v dobi računalnikov, iPhonov, tabličnih računalnikov …, tehnologija napreduje in s tem tudi ples. Včasih so sodniki uporabljali papir, na katerega so sodili, dandanes pa je vse elektronsko. Kar je seveda omogočilo, da so izračuni rezultatov preciznejši in hitrejši. Tudi sam ples se je spremenil, včasih je bilo več poudarka na moški in ženski esenci, plesanju skupaj, pripovedovanju zgodbe skozi gib, danes pa je velik poudarek na efektih, energiji, in predvsem strmenju k rezultatom. Strinjava se, da so rezultati pomemben dejavnik v plesu za napredek plesnega para, vendar pa rezultati niso vedno najobjektivnejša stvar. Velika večina plesnih parov se osredotoča na rezultat sam in ne na način, kako bi prišli do tega rezultata, in s tem plesi zgublja globlji pomen. Zanimivo pa je, da se je tehnika plesanja v zadnjih 15 letih "minimalno" spremenila. S tem misliva, da bodo osnovni principi plesanja ostali enaki.
Na katere svoje naslove sta najbolj ponosna?
Anja:
Zavedam se, da BiH nima velike konkurence, kar se tiče LA in ST plesov, ampak vseeno biti 18-krat državni prvak države, v kateri si se rodil in imeti čast, da jo predstavljaš na velikih tekmovanjih, kot so svetovna in evropska prvenstva, ima posebno težo v mojem srcu in sem zelo ponosna na to. Definitivno pa sem med vsemi svojimi rezultati, ki sem jih dosegla, najbolj ponosna na 20. mesto v kategoriji Under 21 v Blackpoolu (British Open Championship), in seveda 15. mesto  v Londonu (International Open Championship).
Kristijan: Definitivno bi lahko rekel, da ima vsak rezultat določeno vrednost. Izpostavil pa bi 3.mesto na evropskem pokalu, 13. mesto na zadnjem evropskem prvenstvu ter 15. mesto na WDSF raking lestvici.
Kako gledata na slovensko plesno sceno. Pravkar se je končalo državno prvenstva v latinu z mnogo joka in stoka. Zakaj je ta vaš ples tako "boleč" šport?
Anja&Kristijan:
Glede na število parov in velikost države, kot je Slovenija, smo lahko zelo ponosni na veliko večino slovenskih parov. Slovenija je bila nekaj let nazaj plesna velesila, ki je imela svetovne in evropske prvake; od Mateja Krajcerja, Jurija Batagelja, Andreja Škufce, Šergeja Milicije, Domna Krapeža, Miše Cigoja, Mihe Vodičarja, Zorana Plohla in njihovih soplesalk. Vsak od teh parov je doprinesel nekaj k slovenski plesni sceni. Slovenski ples se vsekakor razvija, upava le, da v pravo smer. Državnega prvenstva si na žalost nisva mogla ogledati, zato težko karkoli komentirava glede plesa in rezultatov. Razumeti je treba, da so imeli sodniki težko nalogo, in verjameva, da so svoje delo opravili korektno. Za vsak par je slab rezultat boleč, ne zaradi plesa samega, ampak zaradi ukvarjanja z dejavniki, na katere pari nimajo vpliva. Velikokrat krivimo sodnike, plesnega partnerja, slab izbor glasbe, nerealna pričakovanja staršev in trenerjev …, najprej pa bi morali razčistiti sami pri sebi, ali smo svoje delo opravili, kar se da najbolje. Velikokrat je "boleče" to, da se trudiš, treniraš, dobiš pozitiven odziv od svojega trenerja in potem zaradi vsega pritiska tega ne moreš pokazati na tekmi. Treba je ostati realen in pozitiven ter nadaljevati začrtano plesno pot.
Kje vidita skupne točke med našo in bosansko plesno sceno ter kje razlike?
Anja&Kristijan:
Iskreno misliva, da se bosanska in slovenska plesna zveza ne razlikujeta veliko. Obe zvezi delata za dobro plesa in plesnih parov, trudita se po najboljših močeh pomagati plesnim parom, da uspejo. Mogoče je edina razlika, da pari v BiH namenjajo manj denarnih sredstev za treninge, tekmovanja, obleke …, ker si tega na žalost ne morejo privoščiti. Prav zaradi tega je Slovenija v prednosti, ker si zaradi višjega standarda plesni pari lahko privoščijo več treningov, individualnih ur ter tekmovanj in s tem lahko posegajo po višjih rezultatih ter hitrejšem napredku v plesu.
Se o plesu pogovarjata 24 ur na dan ali imata na "programu"” tudi ostale teme? Katere?
Anja&Kristijan: Ne, definitivno se o plesu ne pogovarjava 24 ur na dan, ampak 25. Na najinem "meniju" je še veliko tem, o katerih se rada pogovarjava. Velikokrat se rada pogovarjava o najini skupni prihodnosti, kje bova živela, kaj bova počela, s čim se bova ukvarjala. Včasih se rada usedeva v kavarno/bar, se pogovarjava o aktualnih dogodkih v svetu ter opazujeva mimoidoče ljudi in jih analizirava. Vsekakor pa si vzameva čas za najini družini in skupaj debatiramo o vsem mogočem – od vremena, politike, hrane, živali, avtomobilov, horoskopu – in vedno zaključimo s pogovorom o plesu, plesnih parih in tekmovanjih ter si ogledamo kakšen star video posnetek ter se nasmejimo do solz. 
Kaj počneta, kadar ne plešeta? Čemu namenjata proste trenutke?
Anja&Kristijan:
Ples nama pomeni veliko, ni pa vse, zato energijo usmerjava tudi drugam. Rada imava dolge sprehode, poizkusila sva se kot fotomodela, veliko se pogovarjava, se druživa s prijatelji in družino, poslušava glasbo, hodiva v savno, gledava plesne posnetke, pleševa salso, spijeva kakšen kozarec dobrega vina, prav tako pa rada velikokrat skupaj zapleševa kar po stanovanju. Kristijan zelo rad igra playstation, Anja pa obožuje svoj iPhone. Vsekakor pa sva oba filmomana, ki si, ko nama čas dovoljuje, vzameva kar cel dan za filme. Filme in serije preprosto obožujeva, vse od trilerjev pa do komedij. Prav tako rada kuhava, predvsem Kristijan, Anja pa je po končani večerji zadolžena za pospravljanje packarije. V glavnem lahko rečeva, da uživava življenje in ga zajemava s polno žlico. Delava za to, da živiva, in ne živiva za to, da delava. Življenje je prekratko, da bi se sekirali za malenkosti in nepomembne stvari.
Naštejta tri ali pa pet stvari, ki so vedno z vama ali na treningu ali na tekmovanju. Brez česa ne gresta nikamor?
Anja:
Nisem šla nikamor brez Sheldona (plišasti kuža), parfuma in pandora zapestnice. Zdaj pa definitivno ne grem nikamor brez zaročnega prstana.
Kristijan: Včasih so bila sončna očala, slušalke in zapestnice moja stalnica na tekmovanjih, sedaj pa rad vzamem Anjo na trening, in seveda brez plesih čevljev tudi ne gre.
Kateri je vajin življenjski moto?
Kristijan: "The effect we have on others is the most valuable currency there is" in po slovensko "Vpliv ki ga imamo na druge, je najbolj cenjena valuta".
Anja: "Believe you can and you are half way there" ali "Verjemi, da lahko, in si na pol poti do tam".

View Gallery 12 Photos